Manipulator / Kulturniki zajedajo državo?
Nihče ne ve, koliko samostojnih kulturnikov v resnici "redno" dela v pridobitni dejavnosti
Vanja Pirc
MLADINA, št. 42, 20. 10. 2003
Trenutno je v Sloveniji 2037 posameznikov, ki imajo status samozaposlenih v kulturi. So torej samostojni kulturni delavci. Več kot polovici izmed njih (1390) država iz proračuna plačuje tudi prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno zdravstveno zavarovanje. Lani so državo stali 802,231.017 tolarjev. Pa država te prispevke res časti pomoči potrebne? Na nas se je recimo obrnil eden od 452 arhitektov, ki imajo ta status, a kljub temu dela osem ur na dan v biroju, kjer nikakor ne deluje v dobrobit slovenske kulture, ampak v dobrobit delodajalca. Sam pravi: "Za šefe opravljam povsem pridobitno delo, država pa mi plačuje prispevke." Kako je prišlo do tega? Ker redne zaposlitve v biroju ni dobil, je bila edina možnost, da ne ostane brez dela, ta, da prinese študentsko napotnico ali da postane samozaposlen v kulturi. Izbral je slednje, zdaj pa ne ve, ali s tem ne zajeda proračunskega denarja.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vanja Pirc
MLADINA, št. 42, 20. 10. 2003
Trenutno je v Sloveniji 2037 posameznikov, ki imajo status samozaposlenih v kulturi. So torej samostojni kulturni delavci. Več kot polovici izmed njih (1390) država iz proračuna plačuje tudi prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno zdravstveno zavarovanje. Lani so državo stali 802,231.017 tolarjev. Pa država te prispevke res časti pomoči potrebne? Na nas se je recimo obrnil eden od 452 arhitektov, ki imajo ta status, a kljub temu dela osem ur na dan v biroju, kjer nikakor ne deluje v dobrobit slovenske kulture, ampak v dobrobit delodajalca. Sam pravi: "Za šefe opravljam povsem pridobitno delo, država pa mi plačuje prispevke." Kako je prišlo do tega? Ker redne zaposlitve v biroju ni dobil, je bila edina možnost, da ne ostane brez dela, ta, da prinese študentsko napotnico ali da postane samozaposlen v kulturi. Izbral je slednje, zdaj pa ne ve, ali s tem ne zajeda proračunskega denarja.
Obrnili smo se na ministrstvo za kulturo, ki podeljuje ta status, a tam pravijo, da bodo zoper zlorabe ukrepali v prihodnje, ko bo "zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo postavil drugačne temelje za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi". Pogoje nameravajo namreč zaostriti. Zato pripravljajo uredbo, po kateri bo poslej poleg dohodka pogoj za pridobitev pravice do plačila prispevkov postalo tudi opravljanje "deficitarnega poklica s področja kulture". Kaj pa današnje stanje? Se zdi takšno zaposlovanje sporno inšpektorjem za delo? "Inšpektorat RS za delo takšnega primera še ni obravnaval," nam je sporočil glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar in dodal, da ni pravi naslov za naša vprašanja, ker v tem primeru ne gre za delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, kot ga definira zakon. Ker arhitekt pač ni redno zaposlen. Se zadeva ne tiče nikogar? Niti zbornice arhitektov? Ta je šele v ustanavljanju, predsednik Viktor Pust pa nam je potrdil, da arhitekti redno zaposlitev res dobijo zelo težko, tudi v tujini, ker gre za "avtorski poklic", ki predvideva samostojno oz. partnersko prakso. Pravi pa, da socialne prispevke ne-redno zaposlenih arhitektov v tujini krijejo delodajalci. Pri nas pa arhitekti sami - ali pač država.