Podobnikovo sprenevedanje?

Janševa vlada se je nedavno odločila, da poslej avtomobilske nalepke ne bodo več potrebne, zato je stornirala donosni posel, ki sta ga zanjo opravljali podjetji Cetis in Mirage. Janez Janša je pri tem večkrat izjavil, da naj bi dobre posle z državo Mirageu priskrbel nekdanji generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, ki je bil v času Bajukove vlade Mirageev odvetnik. Zato je bilo zanimivo razkritje, da je denimo pogodbo za izdelavo potnih listov, ki se zdi Janševi vladi tudi sporna in ga želi razveljaviti, v resnici podpisal kar Janšev minister Dimitrij Rupel. Janševa ekipa je sicer drugi politični opciji večkrat očitala tudi, da je donosne posle s tiskanjem najrazličnejših dokumentov delila brez javnih razpisov in da je tako omogočila velik zaslužek zlasti Mirageu.

Čeprav je Odlok o naročilih zaupne narave, ki je določil, da se takšni posli sklepajo brez javnih razpisov, julija 1999 pravzaprav podpisal nekdanji podpredsednik vlade Marjan Podobnik, sicer član SLS, ki je danes seveda članica Janševe vlade. Zanimivo pa je, da je Podobnik za Finance nedavno izjavil, da naj bi odlok podpisal nevede: "Kar se je zgodilo v zvezi z Mirageem, se mi zdi velika svinjarija in takega papirja gotovo ne bi podpisal, če bi ga prebral. Obstaja tudi možnost, da mi je nekdo, morda minister, to podtaknil v kupu drugih papirjev." V mislih je imel takratnega notranjega ministra Mirka Bandlja. Pa res drži, da Podobnik ni vedel, kaj podpisuje? Podobnikovo trditev v drugačno luč postavlja poročilo Odbora za državno ureditev in javne zadeve, ki je 20. julija 1999, torej devet dni, preden je odlok podpisal Podobnik, obravnaval predlog tega odloka. V poročilu, ki ga je podpisal član odbora Janko Kušar, med drugim piše, da jim je na začetku spregovoril predstavnik ministrstva, nato pa se je oglasila še namestnica generalne sekretarke vlade, znana članica SLS Marija Ribič, in dejala: "V razpravi je namestnica generalne sekretarke opozorila, da je predlagani odlok sicer korekten, po svoji vsebini pa zelo ozko opredeljen, zato bi bilo ustrezno, da se tudi na drugih področjih prouči, ali obstajajo potrebe oziroma razlogi, da se analogno na obravnavanem področju uredijo zadeve, za katere ni potreben javni razpis." Na seji odbora, ki je predlog Odloka o naročilih zaupne narave na koncu podprl, njegovo odločitev pa je pozneje potrdil še Marjan Podobnik, je torej sodelovala Podobnikova strankarska kolegica, ki mu je bila hkrati neposredno podrejena v vladi. In ne le to, predlagala je tudi, da bi lahko področje zaupnih naročil še bolj razširili. Kljub današnjim izgovorom je bil torej Podobnik, kot kaže, z odlokom dobro seznanjen.