23. 5. 2005 | Mladina 21
Kompromisarski študentje
Trdnost študentskih zahtev
Zdenko Škraban
© Matej Leskovšek
Študentje so si svojimi boji ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja izborili status političnega subjekta, ki z oblastniki ne komunicira z iskanjem kompromisov, temveč centre družbene moči nagovarja s konkretnimi zahtevam. V takšnem tonu so tudi naši študentje ob reformiranem dohodninskem zakonu na državo začeli naslavljati zahteve. "Vse dokler bo študentsko delo predstavljalo pomemben socialni korektiv, ne nameravamo popuščati pritiskom, in to ne s strani pristojnih ministrstev, ne s strani delodajalcev, niti komurkoli, ki bi želel ogroziti naše pravice," je 18. aprila zabrusil predsednik mariborskega ŠOU, Zdenko Škraban. Študentje so na finančno ministrstvo pritisnili še s plakatno akcijo, s 5000 podpisi volilcev in s predlogom novele zakona o dohodnini, ki predlagala ukinitev plačevanja akontacij za študentsko delo do zneska 113.583 SIT. Ko je 4. maja odbor za finance sprejel dopolnilo vlade, da se akontacija ukine, če znesek na posamezni napotnici ne presega 74 tisoč SIT, je predstavnik ŠOS Zdenko Škraban po poročanju STA z dne 4. maja zagotovil, da bodo študentje pri svojem predlogu "absolutno vztrajali", saj "na vladno kompromisno rešitev ne pristajajo, zato bo ŠOS 17. maja pred DZ organizirala protestni shod". Kot je poročala komercialna televizija, naj bi na protestu "študentje in dijaki ter vsi, ki nasprotujejo 'brezobrestnemu kreditiranju države', opozorili na slab socialni položaj, v katerem so se študentje in dijaki znašli zaradi nove dohodninske zakonodaje".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
