Referendum o odcepitvi ali ukinitvi

Republika Srbska med dvema ognjema

© Arhiv mladine

Prevzeti po odcepitvi bratov Črnogorcev od rodne Srbije ter prestrašeni in ogorčeni v pričakovanju države Kosovo so prebivalci Republike srbske tudi sami na poti, da uveljavijo gorečo željo po lastni državi in se odcepijo od ne preveč bratske Bosne in Hercegovine, h kateri zdaj spadajo. Še posebej jih je navdahnila ideja nekdanjega ameriškega veleposlanika na Hrvaškem Williama Montgomeryja, ki je v eni svojih kolumen zapisal, da bi morala Republika srbska razpisati referendum. Narod se je začel dogajati in do zdaj so zbrali že več kot 50 tisoč podpisov za uvedbo referenduma o odcepitvi. Začeli so - gre predvsem za Srbe, ki so se v Republiko srbsko priselili iz Hrvaške in iz drugih srbskih enklav med vojno in pred njo - tudi zapirati ceste in v federalnem parlamentu bojkotirati seje. Federalni parlament namreč ni hotel sprejeti njihovega predloga o ustanovitvi komisije, ki bi se ukvarjala z medvojnimi zločini nad srbskim življem. Seveda ne manjkajo niti pozivi k referendumu v obliki shodov, demonstracij in lepljenja bolj ali manj duhovitih plakatov. Vendar pa za zdaj kaj več od dokaj dobrega medijskega odziva in nekaj deset tisoč podpisov niso dosegli. Tudi "njihov" predsednik Tadić, ki se je med zadnjim obiskom v Bosni oglasil pri njih, jim je, sicer malo skrušeno, pa vendar razložil, da za zdaj kakšnih posebnih možnosti za odcepitev nimajo in da jih mati Srbija v kakšnih še posebno bojevitih trenutkih vznesenosti nikakor ne bo podprla, ker se v Daytonu začrtane meje pač ne smejo premikati. Tudi evropski komisar Olli Rehn jim je zažugal, da poskus razpisa referenduma ni niti dobra niti dobrodošla zamisel. S pozivi k enotnosti in obstanku v federaciji pa so se na vse prebivalce Republike srbske obrnili tudi najeminentnejši in najskrivnostnejši kadri v državi, bratje prostozidarji, s posebnim pamfletom, ki ga je spisal Veliki mojster Velike lože BiH, v njem pa poziva k enotnosti Srbov, Hrvatov, Bošnjakov, Židov in pripadnikov drugih narodov v Republiki srbski kot delu enotne BiH. Najmanj navdušeni nad zamislijo o morebitni odcepitvi so seveda Bošnjaki. V federalnem parlamentu se je že pojavil predlog, ki je bil med drugim deležen nekaj zgražanja med evropskimi predstavniki mednarodne skupnosti, naj parlament BiH razpiše referendum o odpravi Republike srbske. Vsekakor bo v zvezi z morebitnim referendumom in neodvisno Republiko srbsko - ta je sicer nastala leta 1992, ko se je že začela balkanska klavnica, kot pravna entiteta pa je bila potrjena po daytonskem mirovnem sporazumu in podpisu mirovne pogodbe leta 1995 v Parizu - kot parlamentarno republiko v sklopu federacije BiH še zelo vroče. Upajmo, da ne tudi prevroče.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: