koalicija / Drnovšek gre naprej

Ko se je v ponedeljek, 6. novembra, sestal svet LDS, da bi razpravljal o tem, kako sestaviti vladajočo koalicijo, je eden od razpravljavcev pripomnil, da bi morala zmagovita stranka upoštevati voljo ljudstva. Ljudstvo pa naj bi zmago namenilo levici. Predsednik stranke dr. Janez Drnovšek mu je odvrnil, da na volitvah ni zmagala levica, pač pa LDS. In da je LDS sredinska stranka. Ideja, da bi LDS v vlado povabila zgolj Združeno listo, je bila v ponedeljek pozno popoldan pokopana. Čez vikend se je pripetil temeljit preobrat. Še v petek, 3. novembra, je eden od LDS-ovskih pogajalcev ocenil, da je koalicija med LDS in ZLSD skorajda sklenjena. Na vprašanje, ali obstaja še kak promil možnosti, da bi v vladajočo koalicijo vstopila SLS+SKD, je odgovoril, da obstaja. Vendar naj ta možnost v resnici ne bi bila večja od promila. Dan kasneje, 4. novembra, se je na sedežu LDS oglasila ogromna delegacija SLS+SKD. Dlje kot je trajal vikend, večje so postajale možnosti, da bi v vladno koalicijo vstopila tudi SLS+SKD. Hkrati so se ohlajali odnosi med LDS in ZLSD. V soboto zvečer je LDS pozvala ZLSD naj ta sporoči imena možnih kandidatov za ministre. Na seznamu, ki je pripotoval do sedeža LDS, so bili med drugim Borut Pahor, Andreja Černak Meglič, Jožica Puhar, Staša Baloh Plahutnik, Janko Veber, dr. Franci Križanič, dr. Rado Bohinc in dr. Igor Lukšič. Ko je predsednik LDS Drnovšek pregledal seznam, je izjavil, da v LDS nad seznamom "niso navdušeni". V ponedeljek, 6. novembra, se je za nenavadno potezo odločil Borut Pahor. Drnovšku je poslal pismo, to pa je hkrati odpotovalo tudi v javnost. Na Drnovškovo pripombo, da v LDS-u niso navdušeni nad ponudbo Združene liste, je Pahor odgovoril: "Tudi mi ne nad vašo. Toda tudi to je predmet usklajevanj na temelju partnerstva." Drnovšek je Pahorju odpisal, zagotovil mu je, da mnenja o kadrovski ponudbi ZLSD ni želel izreči na podcenjevalen način, ter dodal, da je s svojo pripombo mislil predvsem na "določeno nekompatibilnost". Potem pa je Drnovšek prekinil komunikacijo z Združeno listo. Zaradi Pahorjeve geste, ko se je ta sredi pogajanj odločil za javno pismo, je Drnovšek nekaj ur kasneje javno sporočil, da vrat sicer ni zaprl, da pa "kot zdaj stojijo stvari, ne vidim veliko možnosti za dogovor." Drnovšek je začel z dejanji kazati, da obstajajo tudi rezervni scenariji. Z DeSUS-om je podpisal pismo o nameri, ki govori o koalicijskem sodelovanju. Enak dogovor bo podpisal tudi s Stranko mladih, je sporočil. LDS bo vlado najverjetneje oblikovala sama, je namigoval, dodatne glasove, ki manjkajo do parlamentarne večine, pa bi Drnovški zagotovile manjše stranke.

V Združeni listi so iskali vse mogoče kanale, prek katerih bi vendarle omehčali Drnovškovo stališče. Javno so sporočili, da bo Borut Pahor kandidiral za predsednika državnega zbora, kar je hkrati pomenilo, da Pahor ni več kandidat za zunanjega ministra. Vendar so uradni kanali komunikacije ostali zaprti. Medtem se je vrh LDS pospešeno pogovarjal z vrhom SLS+SKD.

Kaj je hotel Drnovšek?

Do tega trenutka ni povsem jasno, zakaj se je Drnovšek odločil, da Združeno listo za nekaj dni postavi na stranski tir. Ena od interpretacij pravi, da so Drnovšek in ključni pogajalci v nekem trenutku podvomili v opravilno sposobnost ZLSD. Pred očmi naj bi se jim namreč zavrtel že videni film, v katerem je glavno vlogo igral Marjan Podobnik. Po tej interpretaciji naj bi bil Pahor nekakšna zrcalna slika Marjana Podobnika. Pahorjev pogajalski stil naj bi navajal na misel, da tudi kot koalicijski partner ne bo zanesljiv. In da bo tudi v prihodnosti s predsednikom vlade občeval prek javnih pisem.

Ta interpretacija je zelo ostra, vendar premore nekaj soli. Diplomatsko bolj vešč politik, ki je blizu vrhu Združene liste, navaja, da so na enem od sestankov vrha ZLSD Pahorja opozorili, naj bo med pogajanji previden. Predvsem so Pahorju odsvetovali kakršnokoli kapricioznost, ob tem pa so ga opozarjali tudi na Drnovškove včasih nepredvidljive osebnostne poteze. "Vemo, kakšen je Drnovšek," so govorili Pahorju.

Vprašanje pa je, ali je Pahor dovolj upošteval te nasvete. Član širšega vodstva LDS opozarja, da je krog svetovalcev, ki jih Borut Pahor posluša z obema ušesoma, ozek. Zanašal naj bi se predvsem na nasvete dr. Igorja Lukšiča in dr. Metke Tekavčič. Če ocena člana širšega vodstva LDS drži, velja k temu dodati, da ne dr. Igor Lukšič ne dr. Metka Tekavčič nimata neposrednih izkušenj v "visoki" politiki. Član širšega vodstva ZLSD se strinja z oceno, da kadrovska ponudba Združene liste ni bila dovolj iskreno prediskutirana. Združena lista je tako precej časa vztrajala, naj funkcijo zunanjega ministra prevzame sam Borut Pahor. Eden od naših sogovornikov se ob tem sprašuje, ali je bil sam Pahor intimno pripravljen prevzeti vodenje resorja, ki velja za izjemno občutljivega. Vodenje zunanjega ministrstva ne bo naporno zgolj zaradi dejstva, da Slovenijo čakajo zahtevna pogajanja z EU in zvezo NATO. Dodati je treba tudi to, da je zunanja politika eno od privilegiranih področij delovanja dr. Janeza Drnovška.

Interpretacija, da je Drnovšek v nekem trenutku pogajanja z Združeno listo prekinil zato, ker mu je zaradi Pahorjeve nezanesljivosti počil film, je le ena od možnih interpretacij. V sredo ponoči, 8. novembra, se je namreč Drnovšek vendarle odločil, da na sedež Združene liste pošlje končno ponudbo, predlog koalicijske pogodbe. To pa pomeni, da pogajanja z ZLSD niso bila prekinjena, pač pa jih je Drnovšek le za nekaj časa zamrznil.

Kaj je pridobil s to zamrznitvijo? Po eni strani si je s tem kupil nekaj dni dragocenega časa, ki ga je LDS porabila za pogajanja z Zagožnovo SLS+SKD. Resna pogajanja med LDS in SLS+SKD so se namreč začela šele v četrtek, 2. novembra, torej v trenutku, ko sta LDS in ZLSD že zaprli večji del pogajalskih poglavij. Če drži, da je Drnovšek ocenil, da Pahor morda ni najbolj zanesljiv sogovornik, moramo dodati, da tudi združena SLS+SKD ni pretirano stabilna stranka. Celo več. SLS+SKD je "objektivno vzeto" nezanesljiva stranka. Zagožnovo stranko čaka kongres, stranka v tem trenutku nima voditelja z avtoriteto, razplet frakcijskih bitk ni predvidljiv. Če bi držalo, da je Drnovšek v nekem trenutku v Borutu Pahorju zagledal Marjana Podobnika, bi morali ob tem morali dodati, da je originalni Podobnik v SLS+SKD še vedno vplivna osebnost, saj je, konec koncev, podpredsednik stranke.

Danes je nemogoče napovedati, kako bo združena SLS+SKD izgledala leta 2004. Lahko se postavi na noge ali razsuje. To pa se bo zgodilo med mandatom bodoče vlade. Kljub nepredvidljivosti razvoja dogodkov pa so bile pisane ekipe SLS+SKD-jevskih pogajalcev, ki so prihajali na sedež LDS, zelo dojemljive za stališča zmagovite stranke. "Zdelo se mi je, da bi pristali na vse. Če bi ob njih zahtevali, da se morajo odreči krščanstvu in prestopiti v islam, bi nam odgovorili, da so že dolgo muslimani," je pogajanja ilustriral eden od LDS-ovskih pogajalcev in takoj priznal, da pretirava. Jasno je namreč, da SLS+SKD v zakon z LDS ne vstopa kot brezmadežna devica, pač pa kot stranka, ki je spomladi letos najprej razbila koalicijo LDS-SLS, v novi vladni koaliciji je intenzivno skrbela za lastne kadre, sezono pa je končala s skromnim volilnim rezultatom. Minimalna dota, ki jo SLS+SKD prinaša v zakon, vendarle obstaja. S tem, ko je SLS+SKD podprla sprejetje ustavnega zakona o volilnem sistemu, je dokazala, da je dojemljiva za iskanje kompromisov. Hkrati pa je bila SLS ob leta 1997 do letošnjega aprila za LDS zelo naporna koalicijska partnerica. Med tokratnimi koalicijskimi pogajanji z LDS se je tako na dnevnem redu našlo kar nekaj starih problemov. Denimo vprašanje ratifikacije maloobmejnega sporazuma s Hrvaško.

S tem smo ponovno pri prvem vprašanju. Kaj želi Drnovšek doseči? Prvi del odgovora je samoumeven. Sestaviti želi učinkovito vlado. V kabinet želi pritegniti ministre, ki bodo sami sposobni reševati probleme. Ne želi imeti opravka z ministri, ki bodo probleme prinašali na seje vlade. V vladni ne želi imeti ljudi, ki lucidno odpirajo ideološka vprašanja, pač pa ljudi, ki vešče rešujejo nastale probleme. V vladi ne želi imeti ljudi, s katerimi je imel v preteklosti slabe izkušnje. V vladi ne želi videti kolumnistov, ki so o njem kdaj pisali zajedljivo. Bolj pomemben je drugi cilj. Drnovšek si na vsak način želi obdržati imidž sredinskega politika. Ne želi si, da bi njegovi vladi pripisovali levičarski predznak. Prepričan je, da na volitvah ni zmagala levica oziroma leva sredina, pač pa politični center.

S tem, ko je zamrznil pogajanja z Združeno listo, je tej stranki sporočil predvsem, naj ne bo preveč ambiciozna. Sporočil ji je, da je na volitvah zmagala LDS, ne pa blok LDS-ZLSD. Predsednik ZLSD Borut Pahor je namreč med pogajanji zelo pogosto govoril o partnerskih odnosih, ki morajo biti temeljni princip bodoče vladajoče koalicije. Drnovškov odgovor bi najbolje ilustrirali z eno od šal o Mujotu in Hasotu. Mujo in Haso skupaj stavita na loteriji in zadeneta milijon. Mujo reče Hasotu: "Tole si bova pa razdelila bratsko." Haso pa odgovori: "Nič si ne bova delila bratsko. Delila bova pol - pol." Na Pahorjevo retoriko o principih partnerstva, ki morajo biti temelj bodoče koalicije, je Drnovšek odgovoril, da temelji vladnih odnosov ne bodo partnerski, pač pa takšni, kakršen je volilni rezultat. Torej 3 : 1.

Pogajalski slalom

Drnovšek je izjemno izkušen pogajalec. V svoji politični karieri ni sestavljal le sredinskih in levo-sredinskih koalicij na slovenski politični sceni, pač pa se je leta 1989, 1990 in 1991 ukvarjal z mnogo bolj vratolomnimi koalicijami med različnimi republikami, tedaj članicami SFRJ. Ob kovanju zavezništev med republikami, članicami SFRJ, pa je bila stava mnogo višja kot danes. Hkrati je Drnovšku med pogajanji pomagača močna ekipa sekundantov.

Takoj po volitvah se je zdelo, da želi Drnovšek v vlado pritegniti Združeno listo in SLS+SKD. V naslednjih dneh je prevladoval občutek, da so Drnovškove ambicije skromnejše - vladala bi LDS in ZLSD. Sledil je nov preobrat. Ko je Združena lista postala svojo kadrovsko ponudbo, je Drnovšek zaloputnil z vrati: kot najbolj verjetno možnost je omenjal skrajno idejo, da bi LDS vlado sestavila sama. Ob tem pa so v javnost prihajali namigi, da so pogajanja med LDS in SLS+SKD konstruktivna. Drnovšek je imel zaradi volilnega rezultata dovolj manevrskega prostora, da je občinstvo ves čas presenečal z nepričakovanimi domislicami. Nekajkrat je dal vedeti, da sploh ne bo pretirano obupan, če bo vlado sestavljal kdo drug. Tik pred koncem koalicijskih pogajanj je sporočil, da bo v primeru, ko ZLSD in SLS+SKD ne bi sprejeli ponujene koalicijske pogodbe, kandidiral za predsednika državnega zbora. V obtok je spustil celo idejo, da bi vodenje parlamenta prevzel Janez Janša. Lastno stranko je šokiral z namigom, da bi lahko z Janšo sklenil celo koalicijo. Zaradi nasprotujočih si namigov bi se v LDS skorajda pripetil manjši notranji upor. Drnovšek je odgovarjal, da se lahko s sestavljanjem vlade ukvarja tudi kdo drug. Med tri tedne trajajočim pogajalskim slalomom je Drnovšek zmanjšal ambicije ZLSD. Hkrati je počakal, da se bodo združeni SLS+SKD zacelile najbolj pekoče rane volilne polomije. Med pogajalskim slalomom si je privoščil, da je sredi vožnje za trenutek zaustavil. In vijuganje nadaljeval. Za nekaj trenutkov se je zdelo, da ne vozi po progi, ki je postavljena za prvi tek, pač pa po progi za drugi tek. Na začetku slaloma se je zdelo, da skuša v koalicijo pritegniti ZLSD in SLS+SKD. Tik pred vmesnim časom je bila aktualna le koalicija z ZLSD. Potem se je zdelo, da koalicije sploh ne bo. Na cilju pogajalskega slaloma pa je Drnovšek izjavil, da je najbolj verjetna koalicija med LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS-om. Torej koalicija, ki je bila aktualna še pred začetkom pogajalskega slaloma.

Moč koalicije

Kako močna bi bila vladajoča koalicija med LDS in ostalimi strankami? LDS bi zagotovila 34 glasov, Združena lista 11, SLS+SKD 9, DeSUS pa 4 glasove. Vsota navrže 58 glasov. K tej vsoti lahko prištejemo še dva glasova poslancev narodnostnih manjšin, Drnovšek pa je za vsak primer podpisal še sporazum s Stranko mladih. Če ne bi prišlo do zapletov, bi torej Drnovšek lahko teoretično računal kar na 64 glasov podpore. Na prvi pogled se zdi, da gre za neracionalno razkošno večino. Dodati pa velja, da sta LDS in ZLSD že v prvi pogajalski rundi veliko pozornosti namenili spremembam parlamentarnega poslovnika. S spremembo poslovnika naj bi predvsem pospešili parlamentarne procedure. Sprememba poslovnika pa ni enostavna. Ker gre za nekakšno malo ustavo, sta za spremembo poslovnika potrebni dve tretjini poslanskih glasov. Če bo v sredo, 15. novembra, koalicijska pogodba med LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS-om podpisana, bo ta koalicija na pragu večine, ki omogoča tudi spremembo poslovnika.

V naslednjih dneh naj bi LDS, ZLSD, SKS+SKD ter DeSUS pisale seznam ministrov. Drnovšek je ostalim strankam pustil relativno malo manevrskega prostora. Združena lista je dobila predsednika državnega zbora, Boruta Pahorja. Zbral je 63 glasov, s tem pa je opravljen prvi empirični test moči bodoče koalicije. SLS+SKD si je sicer želela, da bi dobila eno od podpredsedniških mest, a ga ni dobila. Če bi si SLS+SKD premislila in ne bi vstopila v vlado, bi torej ostala brez vseh vplivnejših funkcij v državi. Če nova koalicija vendarle ne bi bila sestavljena, bi v vodo padla tudi funkcija Boruta Pahorja, novega predsednika parlamenta. Tik pred Pahorjevo izvolitvijo so se namreč članice bodoče vladne koalicije zavezale, da bodo v primeru propada pogajanj odstopili tudi že izvoljeni parlamentarni funkcionarji.

Ob razkošni večini, ki jo je postavil Drnovšek, pa se zastavlja vprašanje, kakšni bodo bodoči odnosi v vladajoči koaliciji. Se bo spet dogajalo, da bo ena od koalicijskih strank v parlamentu občasno nasprotovala sklepom vlade? Kolikšen je rok trajanja sklenjenega zavezništva? Kaj bo čez dve leti, ko bodo predsedniške volitve? Bo Drnovšek kandidiral? Kdo bi bil novi LDS-ovski Drnovšek? Kaj bo z združeno SLS+SKD? Vprašanj je še nekaj. Vsekakor dovolj, da z nastankom nove vlade ne bi smel izbruhniti dolgčas.