5. 2. 2002 | Mladina 5
L'DS c'est moi!
Kongres zehljajev je vendarle dostavil tudi neko sporočilo
© Denis Sarkić
V negotovi preteklosti, recimo pred nekaj meseci, se je kongresa nam vsem ljube liberalne demokracije marsikatero novinarsko srce veselilo kot fascinantnega državnega prvenstva za Drnovškovo zapuščino, ki bi znalo po intenzivnosti in toboganski vratolomnosti vsaj konkurirati Janševemu spektakularnemu javnemu zakolu Iva Hvalice v Kopru ali celo nepozabnemu butalskemu balu z združitvenega kongresa ljudske stranke in krščanskih demokratov. Naivneži, ki so se nadejali, da se bo zadržani patriarh naše najglomaznejše stranke enkrat v življenju nečemu - namreč predsedniški dirki - zavezal tri sekunde, preden bi se mu bilo absolutno treba, so torej v Portorož v vsako senčno vežo projicirali Dimitrija Rupla ali Toneta Ropa v maskirni kapuci in z dolgim ostrim bodalom v častihlepni roki. Bah. Ker je ljubljeni vodja (in to po vsej verjetnosti pravilno) očitno presodil, da bi mu znalo - če se bo odločil, da ga Milanov prestol zanima - pogoltno hlastanje mlajših volkov ob ceremonialnem zakopu poglavarske sekire vendarle preveč škoditi, se je pač odločil, da bo letalonosilkino krmilo tudi manifestno raje obdržal kar v svojih preverjeno sposobnih rokah; vsaj dokler se ne pojavi tisti optimalni trenutek, ko bo lahko - kot sam temu ljubko pravi - "zaokrožil mandat".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
