2. 5. 2004 | Mladina 17
Ne mi dihat za ovratnik
Od kod ideja, da lahko organi pregona honorirajo kronsko pričo? Kako se je lahko zgodilo, da je bila anonimna priča kompromitirana? Kaj je z verodostojnostjo ostalih anonimnih prič? Kaj je z materialnimi dokazi?
Zdenka Cerar, generalna državna tožolka in Marko Pogorevc, direktor policije zmagoslavno prihajata na tiskovno konferenco v Mariboru, kjer sta 16. septembra lani spektakularno objavila, da so osumljenci za napad na novinarja Mira Petka, prijeti.
© Nebojša Tejić
Potem ko je Mladina prejšnji teden objavila novico, da je Alen Robar, do tedaj anonimna obremenilna priča v zadevi "Petek", preklical svoje obremenilne izjave, sta se pojavili dve interpretaciji. Prvič, da je sicer še neznani naročnik napada na novinarja Petka "kupil" Robarjev preklic. In drugič, da je Mladina organom pregona pokvarila tako rekoč raziskani primer "Petek". Najprej odgovorimo na drugo interpretacijo: pred tednom dni je Mladina poročala o nekem pravnem dejstvu. Pravno dejstvo je sledeče: Alen Robar je napisal izjavo, v kateri trdi, da njegovo pričanje pred preiskovalnim sodnikom v zadevi "Petek" ni bilo resnično. Ta izjava je notarsko overjena. Izjava, ki je notarsko overjena, je nastala precej pred objavo v Mladini. Vsebina te izjave je podobna vsebini intervjuja, ki je bil pred tednom dni objavljen v Mladini. Robarjev preklic pričevanja torej ni zgolj medijsko dejstvo. Gre za pravno dejstvo. To pravno dejstvo pa bi se slej kot prej pojavilo v javnosti. V medijih, na sodišču ali v pritožbenem postopku.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
