18. 2. 2005 | Mladina 7
Srce v hlačah
Primorska užaljena, Ljubljana menca
Je film lahko politični problem? Je film lahko razlog za meddržavno polemiko? Gre seveda za film Srce v breznu, ki je nastal v produkciji italijanske javne televizije. Ko je zunanji minister dr. Rupel nastopil v oddaji TV Koper Halo, izzvani ste, je sporočil, da kot politik načeloma ne želi dajati sodb o "filmih, umetnosti, knjigah in tako naprej". "Mi imamo za seboj neko zgodovino spopadov med politiko in umetnostjo in jaz ne bi bil rad še enkrat udeležen v teh spopadih," je dejal dr. Rupel. Prvi mož slovenske diplomacije torej izhaja iz podmene, da je umetnost eno, politika pa nekaj drugega. Hja. V teoriji bi najbrž našli dovolj citatov, s katerimi bi lahko podkrepili stališče zunanjega ministra. Hkrati pa se zdi, da pri debati o razmerju med umetnostjo in politiko ne moremo mimo Laibacha. Stališče Laibacha, objavljeno leta 1985, ne dopušča sprenevedanja: "Politika je najvišja in vseobsegujoča umetnost in mi, ki ustvarjamo sodobno slovensko umetnost, smatramo sebe za politike." Ker je film orodje, ki najbolj učinkovito kleše mentaliteto neke nacije, ima lahko posredne ali neposredne politične učinke. In film, ki si ga je ogledalo toliko ljudi, koliko jih gleda nogometno tekmo italijanske reprezentance, ima neposredne politične učinke. Primer: zagrebški Jutarnji list poroča, da je pet študentov hrvaškega jezika in književnosti na Inštitutu za vzhodnoevropske in jugovzhodnoevropske študije rimske univerze La Sapienza po predvajanju filma Srce v breznu vodstvu inštituta sporočilo, da bodo zamenjali predmet študija, ker ne želijo več preučevati kulture naroda, ki je ubijal Italijane samo zato, ker so Italijani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?