11. 5. 2007 | Mladina 18
Napad na avtonomijo univerze
Novi visokošolsko-raziskovalni zakon napoveduje razbitje velikih državnih univerz in vzpostavitev popolnega nadzora nad njimi
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan na vsebinske kritike osnutka novega visokošolsko - raziskovalnega zakona doslej še ni odgovoril
© Borut Krajnc
Italijansko mesto Bologna ne slovi le po testeninah in nekdanjem smučarskemu šampionu Albertu Tombi. Še bolj znano je po univerzi, ki z več kot 900-letno neprekinjeno tradicijo velja za uradno najstarejšo univerzo v Evropi. Univerza, na kateri sta se šolala tudi recimo Dante in Petrarka, pa se je vpisala v zgodovino še zaradi nečesa. Prav tu se je rodil koncept "avtonomije univerze". Zgodba gre približno takole. Cesar Friderik Barbarossa je leta 1158 štiri pravne strokovnjake, menda učence samega ustanovitelja bolonjske pravne šole, povprašal za znanstveni nasvet. Z razlago je bil zadovoljen, zato je bolonjski univerzi v zameno podelil visoko stopnjo avtonomije. Ta tradicija se je ohranila do danes. Avtonomijo univerzam danes priznavajo ustave in številni drugi, tudi mednarodni dokumenti. Res pa je, da še vedno teče neskončna debata o tem, kako razumeti pojem avtonomije. Ta namreč ne more biti popolna. Tudi univerze so omejene z zakonskimi in finančnimi okviri. Jim pa avtonomija omogoča, da same določajo, kako bodo organizirane in kako bodo delovale, koga bodo zaposlile, katere študijske in raziskovalne programe bodo razpisovale, kako bodo porabljale svoj proračun ... Avtonomija jih varuje tudi pred vplivi vsakokratne politične oblasti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
