17. 6. 2007 | Mladina 23
Uvoz preizkušenih metod
Kako je slovenska vlada reciklirala vse stare republikanske trike
© Miha Fras
Na začetku leta 2003 sta Janez Janša in Andrej Bajuk, tedaj voditelja opozicije oz. Koalicije Slovenija (SDS + NSi), premieru Ropu - in javnosti, se razume - poslala "šest zahtev". Prve tri so zadevale medije: Koalicija Slovenija je zahtevala neposredne prenose sej državnega zbora in vseh pomembnejših sej delovnih teles, drugačno programsko shemo v nacionalnih medijih in pluralizacijo medijev. Ključna fraza: "pluralizacija medijev". Sporočilo: slovenski mediji so pristranski, nagnjeni na levo. Malce kasneje je Slovenijo obšla civilna pobuda Nekaj je treba storiti, katere prvopodpisani so bili Barbara Brezigar, Drago Demšar, Drago Jančar, Vasko Simoniti, Rudi Šeligo in Aleksander Zorn. Kdor se je s to nadstrankarsko "civilno pobudo" strinjal, jo je lahko - pravilno izpolnjeno - poslal kar v glavno tajništvo SDS (Komenskega 11, 1000 Ljubljana.). Vsaj tako so poudarili prvopodpisani, ki so problem slovenskih medijev formulirali takole: "V naši državi je prišlo do tolikšne koncentracije politične, finančne in medijske moči v rokah vlade in mreže njenih ljudi na vseh področjih, da je takšno stanje začelo resno ogrožati temelje demokratičnega ravnotežja. Parlament je postal glasovalni stroj vladajočih, ki niso več pripravljeni poslušati kritik opozicije, kaj šele, da bi sprejemali njene konstruktivne predloge. Skoraj v celoti je odpovedal tudi nadzor neodvisne javnosti. Z izjemo nekaterih manjših časopisov in posameznih novinarjev, ki kritično obravnavajo obstoječe stanje in hude zlorabe oblasti, je slovenski medijski prostor skoraj v celoti usmerjen v podporo takorekoč sleherni vladni odločitvi, za vse napake pa iščejo grešnega kozla v marginalizirani in zmeraj bolj nemočni opoziciji. Državljani imamo na voljo v glavnem ustrezno prikrojene informacije in pristranske informacije in pristranske komentarje v tisku in elektronskih medijih." Ergo: slovenski mediji so pristranski, nagnjeni na levo. Opozicija in novorevijaški krog sta to potem ponavljala iz dneva v dan, iz ene tiskovne konference v drugo, iz enega intervjuja v drugega, iz ene oddaje v drugo, tedne in tedne. Slogan "slovenski mediji so pristranski" je odmeval kot mit, ki ga moraš ponavljati toliko časa, dokler ne postane fakt. Opozicija in novorevijaši so ga ponavljali tako entuziastično, kot da so ga sami izumili. Niso ga. Izumili so ga republikanci. Ameriški republikanci. Ali natančneje: slogan "mediji so pristranski" je republikanski trik, in to zelo star republikanski trik. Še natančneje: slogan "slovenski mediji so pristranski" je bil videti kot republikansko taktično-strateško darilo Koaliciji Slovenija. Republikanci ta trik stalno ponavljajo že vse tja od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Zakaj? Iz preprostega razloga: ker je učinkovit. Ker vedno vžge. Če se mu le dovolj posvetiš. In tedanja opozicija - ozaljšana z novorevijaškim krogom - se mu je.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
