Uvodnik / Jani Sever : Pozabiti skoraj pozabljeno

"Dogovor je bil med mano in direktorjem policije, da bom jaz potem, če se ne bo nič zgodilo, povedal moje videnje tega, zakaj se ni nič zgodilo. Zdaj, rekel sem, da sem zadovoljen, da tega ne bo treba povedati ..."
Mirko Zamernik, predsednik preiskovalne komisije v primeru "Petek"

Mesec dni je minilo od aretacij v primerih "Petek" in "Postojna". Veliki spektakel s časom postaja vse manjši in videti je, da se tisti teden, ko je izšel razpis za novega direktorja policije, ki je hkrati verjetno doživel akcijski vrhunec svoje dosedanje kariere, ni zgodilo nič kaj pretirano pomembnega.

Nepridipravom se je po dolgem dihanju za ovratnik menda stopilo na prste. Ampak za nazaj se vedno bolj zdi, da je šlo pravzaprav za nekaj povsem drugega. Neprimerljiva primera imata kljub temu veliko skupnega. Precej pomembnejši za človekove pravice, svobodo javne besede in tudi v javnosti precej bolj razvpiti napad na novinarja Mira Petka ter kraja orožja iz postojnske vojašnice Slovenske vojske sta bila oba dobro organizirana. V obeh primerih je preiskava potekala na, milo rečeno, precej nenavaden način. Predvsem pa v obeh primerih policiji in tožilstvu ni uspelo najti naročnikov oziroma po dolgih letih zaključiti preiskav. Še več, v obeh primerih obstaja sum, da se to ni zgodilo zaradi suma vpletenosti znanih imen. Zdi se celo, da so nedavne aretacije pravzaprav zaščitile "naročnike" ali vsaj tiste bolj znane obraze, ki naj bi bili vpleteni v primera "Petek" in "Postojna". Tako je mogoče razumeti tudi prejšnje izjave direktorja policije, da se tako dolgo ne zgodi nič prav zato, ker hočejo institucije pregona priti zadevam do dna. Poteka obeh preiskav in njuno trajanje tudi v tej dobivajo tragikomične razsežnosti.

Primer "Petek" je policija začela raziskovati tako, da kraja napada ni zavarovala. Nekdo je potem ravno še pravočasno na kraju brutalnega napada splužil sneg z odtisi nog pretepačev. Mimogrede, nihče še vedno ne ve, kdo je tako pridno plužil v tako primernem trenutku. Je šlo za naključje? Tako kot je bilo naključje izjava enega od v javnosti osumljenih naročnikov, da je Petek zavrnil test z detektorjem laži, in tako kot je bilo naključje, da mu je pri tej izjavi pomagala koroška policija. Prišlo je pač do napake, je pozneje povedal direktor policije. Potem je bila zadeva nekega dne po naključju prenesena na mariborsko tožilstvo. Kljub temu da je ves čas obstajal utemeljen sum, da gre za organiziran napad na novinarja in je bila ustanovljena celo parlamentarna komisija, pa je ni prevzela posebna tožilska skupina. Medtem se je dolgo dihalo za ovratnike. In dodihalo. Povsem po naključju v trenutku, ko je izšel razpis za novega direktorja policije. Z aretacijo devetih ljudi. Vsaj za zdaj. Ampak ne z aretacijo naročnikov ali kakih znanih oseb. Sicer pa tudi to, kaj bo s trenutno priprtimi, niti približno ni videti jasno. Policija se s tem, kaj ima konkretnega v rokah, ni pretirano hvalila.

V Postojni je tovornjak po naključju zapeljal v zastraženo vojašnico. Naložil orožje. In odpeljal. Storilci so bili kmalu odkriti. Odkupljen je bil celo del ukradenega orožja. Pričakovati je bilo, da bo kmalu konec preiskave. Tako policija kot tožilstvo naj bi imela vse tako rekoč v rokah. Težava je bila le, da je zadevo preiskovala tudi Sova in seveda, da so se v njenih prisluhih naključno pojavila tudi znana imena. Še več, po naključju so bila iz iste družbe kot šef varnosti v vojašnici, iz katere je bilo orožje ukradeno. Nekaj časa se je z vsem skupaj ukvarjala celo parlamentarna komisija. Ampak potem je vse potihnilo. Do trenutka, ko je Mladina objavila del zgodbe o "postojnskem orožju". Samo nekaj ur zatem je policija po naključju prijela prvega osumljenca. Enega. Vse skupaj je izzvenelo kot demanti Mladininega članka. Direktor policije je to celo implicitno zagotovil. Očitno zelo dobro ve, kdo vse je vpleten v zadevo. A kljub temu, vse kaže, da bo edini ujeti domnevni tat tudi ostal edini in da bo za povrh končal pri sodniku za prekrške. Njegovo prijetje bi tako postalo prava nesebična pomoč tistim pomembnežem, ki so vpleteni v primer.

Eden od tistih, ki jih je Sova prestregla v svojih prisluhih, je to, da je policija aretirala enega od osumljencev skoraj sočasno z izidom Mladine, takrat komentiral, češ da gre za naključje. Tako kot naj bi bilo naključje, da je Mladina jutro po aretaciji v Depali vasi objavila fotografije pretepenega Milana Smolnikarja. Slednje je seveda popolna laž. V uvodniku je Mladina takrat objavila samo novico o aretaciji, objava pa ni bila naključje, temveč posledica dolgotrajnega novinarskega dela. Nobenega naključja torej. Ga ni bilo tudi ob odkritju dela "postojnskega orožja"? Vedno bolj se zdi se, da akcijski teden slovenske policije izpred meseca dni nikakor ni bil naključje. Bosta primera "Postojna" in "Petek" tako pozabljena? Edini optimizem naj bi ob vsem skupaj dajala, vsaj v glede "Petka", pritisk javnosti in očitno upanje opozicije, da bi lahko razkrila vpletenost "vladajočih krogov" v primer. Vendar je to ob Zamernikovih besedah postalo prej razlog za pesimizem. Zamernika je mogoče namreč razumeti tudi takole. V zameno za zaščito vpletenih v krajo "postojnskega orožja" si policija lahko privošči, da ne gre povsem do konca tudi v primeru "Petek".

Je to pojasnilo medijsko verjetno najbolj uspešnega tedna v zgodovini slovenske policije? Sicer pa, saj s časom vse stvari menda vsaj nekoliko zbledijo. Posebno tiste, ki bi jih radi pozabili na vseh straneh političnega spektra.