4. 6. 2001 | Mladina 22 | Politika
Velika bančna privatizacija
Med nacionalnim interesom in konkurenčnostjo
Aristobulo de Juan, človek iz ozadja privatizacije in Tone Rop, človek iz ospredja
© dokumentacija Delo, Tina Deu
Geografija pravi, da stoji center Slovenije pri Vačah. Politika in ekonomija pa pravita, da stoji center Slovenije v Ljubljani, na Trgu republike. Na severnem delu Trga stoji parlament, ki je v državni last. Na zahodnem sta spomenika revoluciji in Kardelju, ki sta v državni last. Na severozahodu stoji policijska postaja, ki je v državni lasti. Na vzhodnem stoji olastninjena veleblagovnica, s katero se je zgodilo podobno kot s spomenikoma: ni več najbolj popularna. No, veleblagovnica je vsaj olastninjena. Na jugu stojita dva nebotičnika. V enem stanujejo firme, veleposlaništva in LDS, stolpnica pa je v lasti podjetja LB Propria. LB Propria je v lasti Nove Ljubljanske banke. V drugem nebotičniku stanuje NLB, ki je v večinski državni last. Zadaj stoji Cankarjev dom, sicer javni zavod. V političnem in ekonomskem centru države je privatizirana le veleblagovnica, vsi ostali objekti pa so v državni lasti. Nekako se ne bi spodobilo, če bi sprivatizirali parlamentarno stavbo. Tudi kulturni objekti naj bodo državni. Nerodno pa je, da sta tudi bančni stolpnici, ki dominirata nad Trgom republike, še vedno v državni lasti. S tem, ko je vlada sprejela program privatizacije državnih bank, se na Trgu republike obeta vzpostavitev novega ravnotežja. Državna politična oblast bo na Trgu republike dobila svoj antipod v finančni moči bančne institucije v zasebni lasti. Država se bo ukvarjala s pisanjem zakonov, vladanjem, kulturo in čaščenjem bolj ali manj uglednih dogodkov in posameznikov. Finančne vzvode moči pa prepušča velikim in malim kapitalistom. Moč ne bo več skoncentrirana zgolj v rokah države, pač pa bo država v epicenter pripustila zasebni kapital. Trg republike bo imel dva gospodarja. Državo in zasebni kapital. Morda bo kdo rekel, da se s tem, ko bosta na Trgu republike na nas prežala dva gospodarja, državljanom obetajo še slabši časi. Vendar bosta dva gospodarja nadzirala tudi drug drugega. Začenja se ena zadnjih faz redistribucije moči. Vlada se je na ta korak pripravljala nekaj let, 31. maja 2001 pa ga je le zmogla. 31. maj je pomemben datum. Če se je ob koncu osemdesetih in sredi devetdesetih 31. maj slavilo kot dan, ko se je zaradi aretacije Janeza Janše začel upor proti stari oblasti, se zdaj ta datum v novejšo zgodovino vpisuje zato, ker država iz rok izpušča moč bančnega kapitala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
