17. 7. 2001 | Mladina 28 | Politika
Državnih gozdov bi moralo biti vse več
Seveda ni problem to, da je gozdove dobila cerkev, problem je to, da je državnih gozdov premalo, celo vse manj.
Gozd, kot ga lahko danes opazujemo, je ostanek pra-ekosistema, ki je nekoč pokrival celotno Slovenijo, tudi Evropo. Narava ga je razvila zato, ker z njegovo pomočjo najuspešneje ohranja in razvija življenje. S tem je povedano vse. Če smo to dojeli, potem nam ni težko razumeti, da gozd zasluži skrajno spoštljivo in skrbno obravnavo. Eksistenčen in izjemno kompleksen pomen gozda so gozdarji razdelili v tri sklope funkcij: ekološke (varovanje tal, uravnavanje vodnega režima ...), socialne (rekreativna, turistična, higiensko zdravstvena ...) in proizvodne funkcije (lesnoproizvodna, lov ...). Pri ekoloških in socialnih funkcijah prevladuje širši, javni interes, proizvodne funkcije pa so predvsem vprašanje gospodarstva. S tem, ko se je država odločila za vračilo gozdov v naravi, se na prvi pogled res nič bistveno ni spremenilo. V gozdovih, ki so (bili) predmet denacionalizacije, bomo zaenkrat enako kot doslej lahko nabirali gobe in borovnice, se po njih preganjali in gozdarska stroka bo pri njihovem razvoju še vedno imela glavno besedo. Kljub temu pa lahko rečemo, da je ta poteza države, predvsem z gospodarskega, mogoče pa tudi s socialnega vidika, zgrešena.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
