25. 7. 2001 | Mladina 29 | Politika
Kitajske integracije
Slovenski Kitajci o sebi
Liu Jaun Qiung ima z bratom dve kitajski restavraciji Tsing Tao v Novem mestu in Krškem
© Marko Jamnik
Ljudje hvalijo kitajsko hrano, kupujejo kitajske obleke, jedo iz kitajskega porcelana in z rahlo vzvišenostjo na McDonaldsovih igračkah prebirajo "Made in China". Po drugi strani svetovne raziskave napovedujejo, da bodo čez toliko in toliko let večji del zemeljske krogle naseljevali ljudje z azijskim videzom. Kitajci torej, ki se tako vztrajno in navidez uspešno selijo izza kitajskega zidu po vsem svetu in zaradi kulturnih razlik težko shajajo z novo okolico. S Kitajci so povezani še podatki o t. i. azilantih, prebežnikih, prebivalcih doma za tujce. "Pridejo sem in živijo na ravni razvitosti, za katero so garali naši starši. Za svoje nimamo poskrbljeno, zakaj naj bi skrbeli zanje?" grmi iz radijskih sprejemnikov in s časopisnih strani. Mit o kitajskih azilantih je razblinil pomočnik vodje centra za tujce Jože Konc, ki pravi, da trenutno med ljudmi, ki prosijo za azil, ni Kitajcev, saj to sploh ni v njihovi navadi: "Od 14 dni do nekaj mesecev ugotavljamo identiteto posameznika s pomočjo kitajskega veleposlaništva, s katerim dobro sodelujemo. Ko je postopek končan, se kitajski državljani prek Moskve vrnejo v Peking." Torej so na slovenskih tleh le začasno, ostane še drugi del slovenske kitajske populacije - 225 državljanov Ljudske republike Kitajske (podatki so za december 2000), ki imajo razlog za uradno dovoljenje za bivanje v Sloveniji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
