26. 3. 2002 | Mladina 12 | Politika
Partijske opozicije
Znotraj pronatovske koalicije slovenskih parlamentarnih strank obstajajo tudi protinatovski elementi
Sporočilo študentov FDV-ja svojim eminentnim nato doktorjem
© Denis Sarkić
Neumno bi bilo zapisati, da so vsi slovenski politiki za vključitev Slovenije v Nato, še neumneje, da Natu nasprotujejo le nekatera smešna civilna združenja brez prave organizacije in z zanemarljivo majhno politično močjo. Ne samo znotraj parlamentarnih strank, ampak tudi v sami koaliciji obstajajo posamezniki, ki Nata ne marajo in ki mislijo, da Slovenija v takšno združbo pač ne spada. Ne le to, Nato se jim zdi preživeta struktura, enodomna ameriška organizacija, celo vir svetovne neenakosti, vojn in terorizma. Slovenija bi po njihovem z vstopom pod natovski dežniki več izgubila kot pridobila, znašla bi se v družbi držav, ki se rade požvižgajo na človekove pravice. Predstavniki tihih partijskih opozicij imajo veliko argumentov, a malo vpliva. V koalicijskem sporazumu je namreč med poglavitnimi cilji strankarske zaveze zapisano tudi članstvo Slovenije v Natu. V nekakšni ustavni listini vladne koalicije je Nato tako pomemben, da je zapisan celo že pred uvodnimi določbami, v sami preambuli koalicijskega sporazuma. Koalicijska pogodba je torej eden izmed elementov, ki natostrastnežem ponujajo dolge vzvode politične moči in hkrati to moč drugačnim mnenjem jemljejo. Zato pravzaprav ni tako zelo čudno, da posameznike, ki si upajo postaviti po robu pronatovskim idejam, strankarski tovariši pogledujejo postrani, s pomilovanjem ali vsaj z dobrovoljnim pokroviteljstvom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
