21. 5. 2002 | Mladina 20 | Politika
Referendum, kdaj?
Parlament mora sprejeti odločitev, kaj bo z referendumom o vstopu v Nato
© Marko Jamnik
Kdaj naj bi bil referendum o vstopu v Nato? Kar takoj? Še pred počitnicami? Po morebitnem novembrskem vabilu? Tik pred ratifikacijo pogodbe o včlanitvi v zavezništvo? Po ratifikaciji, torej čez par let? Nikoli? Zadržimo se za trenutek pri ideji, da referenduma sploh ne bi imeli. Za slovenski politični establišment je ta ideja gotovo privlačna, vendar bi bila odpoved ljudskega glasovanja nespametna. Slovenija je dežela referendumov. Mehanizem splošne ljudske demokracije je aktiviran, ko nastajajo manj usodne odločitve. Ljudje so imeli pravico, da z referendumom odločajo o tem, v kateri občini bo njihova krajevna skupnost. Široke ljudske množice so ob pomoči referendumske mašinerije odločale, kaj bo s pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Celotno volilno telo je odgovarjalo na vprašanje o investicijah v elektroenergetske objekte. Ob pomoči referenduma naj bi se odločili, kakšen volilni sistem bomo imeli. Referendumi, na katerih padajo odločite o samoobdavčitvi, imenovani samoprispevek, pa imajo itak več desetletij dolgo tradicijo. Zadnja leta so bili referendumi mehanizem, s katerim je opozicija minirala ideje, ki bi jih glasovalni stroj vladajoče koalicije uzakonila. Referendum o Natu pa je nekaj posebnega. Nasprotniki vstopa v Nato nimajo političnega reprezentanta. Nobena velika stranka ne obstaja, ki bi zastopala interese in stališča Nato-skeptikov. Stranke vladajoče koalicije in opozicije navijajo za vstop v Nato. Že zato, ker v parlamentu praktično ni Nato-skeptikov, med prebivalstvom pa jih je veliko, bi bilo nehigienično, če referenduma ne bi bilo. Če referenduma o Natu ne bi bilo, bi kredibilnost slovenske politike strmoglavila.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?