afera sib / Milijardni nateg

Podrobnosti o tem, kako smo uporabniki storitev s preplačanimi položnicami ljubljanski Energetiki priskrbeli 11-milijardno zalogo, smo predstavili prejšnji teden. Tokrat pa o tem, kako so 3,3 milijarde od tega v samo treh mesecih romale v žepe "posvečenih".

Afera SIB je pravzaprav zelo preprosta. Osnovni krog sestavljajo: Mestna občina Ljubljana, Energetika in Holding, SIB ter Zavarovalnica Triglav s povezanimi družbami, svojo vlogo pa je očitno odigrala tudi Republika Slovenija. Prvi namigi o izjemno donosnem poslu, ki bi se ga dalo izvesti v bližnji prihodnosti, menda datirajo nekje v zgodnjo pomlad leta 2001. Razmere so bile zelo ugodne: Slovenska investicijska banka (SIB) je zaradi slabega poslovanja v preteklosti nujno potrebovala močno finančno injekcijo, Energetika ni vedela, kam z milijardnimi zalogami, mestno vodstvo je ob "kurjenju" z različnih strani kar prekipevalo od ambicij, da bi se izkazalo tudi v bančništvu. Za organizacijo paketa delnic SIB, ki so bile nato prodane Energetiki, naj bi se, sodeč po izjavah takratne županje Vike Potočnik in tudi po drugih virih, ponudila Zavarovalnica Triglav oziroma z njo povezane osebe.

Med januarjem 2001 in 13. julijem 2001 so svoje delnice SIB po nizki ceni prodali peti največji lastnik Elteh-Elis in Komponente sistemi (Rudolf Bizaj) in šesti Ilirika Fintrade. Ni dokazov, da bi vedeli, kaj se pripravlja, vsekakor pa so na dan 13. julij 2001 na novo med največje lastnike SIB uvrščeni: Nama, BTC (ki je bistveno povečal delež), Slovenijales in Puh, d. o. o.. Po koliko in od koga so kupili delnice SIB, ni znano, po vsej verjetnosti pa številka ni presegla 1800 do 2000 tolarjev za delnico. Prodajali in poceni kupovali so seveda še številni drugi, vendar v manjšem obsegu. Zato pa so svoje že obstoječe deleže med največjimi v lastniški strukturi SIB ohranili: Republika Slovenija, NLB, SKB, Zavarovalnica Tilia, Zavarovalnica Triglav, Sava-RE, Cimos International in Avtomarket.

24. septembra 2001 je bila dana zelena luč - v. d. direktorja Holdinga Ljubljana Peter Cerar je pooblastil prokurista JP Energetika Igorja Pogačarja in odvetnika Mira Senico, naj ukreneta vse potrebno in storita vsa pravna dejanja, ki so potrebna za nakup večinskega paketa delnic SIB. Po podpisu sodeč (drugih dokazov žal ni) naj bi pooblastilo obiskalo tudi Magistrat, parafiral pa naj bi ga Samo Lozej, vodja kabineta takratne ljubljanske županje Vike Potočnik. Igor Pogačar je naročilo očitno vzel zelo resno, saj je že 8. oktobra 2001 prodajalcu delnic, SIB, za 203.864 delnic v imenu Energetike odštel 713.524.000 tolarjev.

15. oktobra 2001 je zasedal nadzorni svet holdinga pod predsedstvom Andreja Toša. Člani so, sodeč po originalnem zapisniku, podprli nakup banke, čeprav zdaj v obrazložitvi originalnega zapisnika (ki so jo zaradi izbruha afere sestavili v teh dneh) trdijo, da nakupa banke niso podprli - vsaj ne tako, kot je to leta 2001 očitno razumel Igor Pogačar. In naprej kupoval SIB. Poleg Toša so takrat v nadzornem svetu sicer sedeli še: Franc Brenčič, Andrej Pogačnik, Zdenka Grozde, Rok Habjan in Metka Tekavčič.

Polovico delnic je Energetika kupila neposredno od SIB, ki jo je takrat vodil predsednik uprave Vlado Klemenčič. Ni znano, ali so drugi večji delničarji ostalo polovico delnic prodajali prek SIB ali Publikuma, znano pa je, da so prek Publikuma prodali delnice Zavarovalnica Triglav pod vodstvom Nade Klemenčič in povezane družbe. Posel s SIB sta za Publikum izpeljala Dejan Čendak in Zvone Talijat. Ob tem samo zanimivost: Nado Klemenčič je na vrhu Zavarovalnice Triglav nasledil Milan Tomaževič, ki je bil v času transakcij član nadzornega sveta SIB.

Skupaj so SIB, Publikum in v bistveno manjši meri še Fin konto, GBD ter NLB-BPH med 8. oktobrom 2001 in 8. januarjem 2002 Energetiki prodali 773.689 delnic v skupni vrednosti 2.746,015.090 tolarjev. Od tega je SIB prodala 411.433 delnic po povprečni ceni 3443 tolarjev, Publikum 334.541 delnic po povprečno 3721 tolarjev, Fin konto 18.867 delnic po povprečno 2870 tolarjev, GBD 8716 delnic po povprečno 3416 tolarjev in NLB-BPH 132 delnic po povprečno 2300 tolarjev. Na kratko: Slovenski investicijski banki je Energetika za delnice plačala 1,42 milijarde, Publikumu pa 1,25 milijarde tolarjev. Glede na to, da je bila večina delnic kupljena po dva tisoč tolarjev ali še manj, prodana pa po povprečni ceni 3582 tolarja, je jasno, da so bili zaslužki lastnikov enormni.

V samo treh mesecih, od 16. oktobra 2001 do konca leta, so se svojih poceni kupljenih delnic SIB ob izjemnih zaslužkih znebili: NLB (21,7 %), SKB (17,9 %), Zavarovalnica Tilia (12,5 %), BTC (10,5 %), Nama (10,1 %), Zavarovalnica Triglav (8,9 %), Slovenijales (4,8 %), Sava-RE (4,4 %), Puh (4,0 %), Avtomarket (3,6 %) in G. Loc (3,4%). (V oklepajih so zapisani skupni lastniški deleži v SIBR in SIBR1 na dan 15. 10. 2001.) V letnem poročilu SIB namreč na dan 31. 12. 2001 nikogar od njih (z izjemo Zavarovalnice Triglav, ki je obdržala nekaj manj kot 1,9 %) ni več med lastniki. Pri vsaki delnici je bil verjeten zaslužek nekje med 30 in 40 odstotki vrednosti delnice. Samo največji naivneži še lahko verjamejo, da je kar polovica največjih zaslužkarjev kar tako, zaradi slutnje, prav nekaj mesecev pred tem prav neverjetnim poslom z Energetiko kupila poceni delnice SIB. Delnice SIB je med oktobrom 2001 in decembrom 2001 sicer prodala tudi Republika Slovenija, vendar ne vseh. 15. oktobra 2001 je v seznamu imetnikov SIBR1 (KDD) še vpisana kot 32,8-odstotna lastnica SIB, po podatkih iz letnega poročila SIB pa je bila 31. decembra 2001 samo še 14,43-odstotna lastnica banke. Cimos je svoje delnice nekomu očitno prodal še pred 15. 10. 2001.

Igor Pogačar (Energetika) in Vika Potočnik (mesto Ljubljana) trdita, da sta bila prepričana, da s SIB sklepata dober posel za meščane. Kar je težko verjeti. Dejstvo je, da pred nakupom banke nista poskrbela za nujen temeljit finančni pregled banke. Dejstvo je, da ju o tem ni prepričal niti pravni pregled, ki ga je opravila odvetniška pisarna Mira Senice (in zanj zaračunala 9,258.200 tolarjev), čeprav so bila opozorila, vsaj glede več kot dvomljivih zavarovanj posojil, povsem jasna. Sta si namerno zatiskala oči? In kako je mogoče, da tudi kasnejši pregledi SIB (opravljeni že po prevzemu), ki sta jih opravila ITEO Abeceda in KPMG, niso odkrili gromozanske luknje, ki je prišla na dan v teh dneh? Možnosti sta pravzaprav samo dve: vodstvo SIB bi denimo lahko namerno priredilo podatke in tako zavedlo najprej mesto in nato še nadzornike, bolj verjetno pa je, da bi mestna politična garnitura - po največjih prodajalcih sodeč pa tudi vrhovna politična in gospodarska garnitura - za katastrofalno stanje banke in posledice mestnega nakupa banke vedela, vendar ga namerno prikrivala.

Karkoli se je že zgodilo, prav zanimivo bo videti, če in kako bo v posel s SIB posegla katera od pristojnih institucij. Za zdaj se menda o zadevi informirajo (urad za preprečevanje korupcije, agencija za trg vrednostnih papirjev in druge). Edini konkretni ukrep poleg izredne seje mestnega sveta je za zdaj ta, da je nadzorni svet Holdinga Ljubljana 12. 2. 2003 naročil direktorju Marjanu Rekarju izdelavo revidiranega postopka nakupa delnic SIB in ga zadolžil, naj razišče vse okoliščine in razloge, ki so privedli do takšnega stanja, in v okviru pooblastil tudi ustrezno ukrepa. Rekar je zaradi spornega nakupa proti več osebam že vložil ovadbe na tožilstvo.

Rekar bo tudi sicer imel polne roke dela, če bo hotel do 27. februarja skupščini družbenikov predložiti predlog nadaljnje usode SIB. Izbira namreč lahko le med najmanj slabo od slabih možnosti - za preživetje SIB in njeno morebitno kasnejšo prodajo bi bila namreč potrebna dokapitalizacija v višini 1,955.000 tolarjev. In to ob tem, da naj bi po zadnjih podatkih izguba SIB znašala kar 3,5 milijarde tolarjev, da bo Energetika morala od tega konsolidirati 77 odstotkov in da se bo zaradi tega namesto v 1,7-milijardnem dobičku (iz tekočega poslovanja) znašla kar v okrog 1,4 milijarde tolarjev izgube. Kdo jo bo pokril, ni treba ugibati - uporabniki storitev Energetike iz še preostale sedemmilijardne zaloge, ki smo jo priskrbeli s preplačanimi položnicami v preteklih letih. Mogoče je tudi, da bo mesto Ljubljana SIB pripojilo k eni od večjih bank, pogovori z Abanko že potekajo. Trenutna vrednost delnic SIB naj bi v tem trenutku znašala - ne boste verjeli - 300 tolarjev, in to ob tem, da je Energetika z nakupom delnic in prejšnjimi dokapitalizacijami v SIB vložila že 3,3 milijarde tolarjev. Na dan 12. 2. 2003 ima Energetika v lasti 86,7 % delnic SIBR in 63,6 % delnic SIBR1. Drugi največji lastnik SIB je Kapitalska družba-PPS (32,7 % SIBR1), tretji pa Zavarovalnica Triglav (2,2 % SIBR). Ostali lastniki imajo manj kot odstotek delnic.