3. 10. 2003 | Mladina 39 | Politika
Zgodba družine Marčeta
"Živeli smo kot tisti ubogi Kurdi, ki jih ujamejo na mejah. No, ti dobijo vsaj hrano in pravico do zatočišča, mi pa nismo imeli ničesar."
Slobodan Marčeta v Škofji Loki
© Igor Mekina
Družina Marčeta se je v Slovenijo priselila iz Bosne pred več kot tridesetimi leti. Danes triindvajsetletni Slobodan in njegov šestnajstletni mlajši brat Daniel sta rojena v Sloveniji. Leta 1991 oče in mati nista zaprosila za slovensko državljanstvo. Oče je bil proti, mati za, vendar je obveljala očetova. Leta 1993 jih je oče zapustil in odšel v Bosno, kjer je v vojni izgubil tri brate. Mati je izgubila delo že leta 1991 ob stečaju podjetja, v katerem je delala šestnajst let, in družina je zato ostala brez dohodkov. Ko je bila v začetku leta 1992 vsa družina nezakonito izbrisana iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, so se vsi skupaj znašli v nevzdržnem položaju. Uslužbenka na občini je mami Staki, ko je tja odšla po nekih opravkih, enostavno vzela osebno izkaznico, prečrtala naslov stalnega prebivališča in ji razložila, da "tukaj nima več kaj iskati". Nato so ji odvzeli še otroški dodatek. Na zavodu za zaposlovanje so ji rekli, da se zaradi izgube stalnega prebivališča ne more prijaviti kot nezaposlena. Iz istega razloga so na centru za socialno delo zavrnili prošnjo za socialno podporo, ki bi ji sicer zakonito pripadala. Tu in tam so jim s kakšnim paketom hrane pomagali le pri Rdečem križu. Tudi materin pogovor s tedanjim varuhom človekovih pravic Ivanom Bizjakom je bil zaman.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
