3. 10. 2003 | Mladina 39 | Politika
Čigav je Koper
Zakaj je moral za rešetke najpopularnejši koprski politik in kakšne koristi si od tega lahko obetajo lokalni politiki in stranke
Zamera Ljubljani: Boris Popovič in Ricardo Illy
© Zdravko Primožič/FPA
Ko je koprski svetnik in večni upornik Marko Brecelj “ublažil” koprske zvonove, tako da niso več zvonili, se je cerkev hudo razburila. Nadškof Franc Rode je opozoril, da gre za problem priseljencev, ki se prepočasi integrirajo v okolje. Kot je namignil, naj bi bilo provokacij na račun katoliške cerkve na tem območju vse več. Priseljenci očitno nimajo pravega posluha za cerkveno zvonjenje. Po pismu Foruma za levico, da gre pravzaprav za šovinistično izjavo, je škofu pritrdila tudi škofovska konferenca. Cerkvena organizacija, ki se trenutno ukvarja tako z umetnostjo kot potrošništvom in s stanjem duha svojih kot drugih ovčic, je ugotovila, da gre v koprskem primeru za problem "priseljencev". Polemika na to temo sicer še traja, status "teh ljudi" bo treba še določiti, dejstvo pa je, da v Kopru že od osamosvojitve živijo nekakšni posebneži. Najprej so, ko so vsi verovali v Demos ali vsaj v LDS, še vedno volili komuniste. Potem so, ko so po vsej Sloveniji volili za male, majhne in najmanjše občine, obdržali svojo veliko enotno mestno občino. Na zadnjih lokalnih volitvah, ko so začeli po vseh mestnih občinah voliti bolj leve ali naslednike komunistov, pa Koprčani niso podprli kandidata Združene liste Dina Pucerja. Odločili so se za njegovega nasprotnika, "priseljenca". Za Borisa Popoviča. Jasno, Boris Popovič ni iz tega okolja, njegov oče je bil črnogorski (dvakrat ranjeni) partizan.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
