14. 11. 2003 | Mladina 45 | Politika
Ropovo obotavljanje
Minister Rupel naj bi odstopil, če bo proti njemu uvedena sodna preiskava
© Borut Krajnc
V Sloveniji je bil srečen dan, iz Bruslja je prišlo sklepno poročilo o pripravljenosti Slovenije za vstop v EU in premier Rop je na tiskovni konferenci povedal, kako je zadovoljen in kaj Slovenijo čaka v naslednjih mesecih. A novinarje je zanimalo nekaj drugega. Rop je vprašanja o kolegu Ruplu sicer pričakoval, a ne toliko in ne samo takšna. Ko so ga na tiskovni konferenci novinarji večkrat pozvali, naj se neha izmotavati in naj le pove, kaj si misli o aferi diplomatska akademija, kaj si misli o Ruplovih paranoičnih izjavah in kako razume njegov pogled na neodvisnost tožilstva, je premier le priznal, da so nekatere izjave ministra "nenavadne". Seveda je v eni sapi hitro dodal, da minister dela dobro, uspešno, celo odlično, da v naslednjih mesecih Slovenijo čaka nekaj pomembnih zunanjepolitičnih ciljev in da je ocena ministra odvisna od njegovega dela v vladi. Nato je, po eksplicitno zastavljenem vprašanju s stisnjenimi zobmi in mrkega pogleda le izjavil tisto, kar so novinarji pričakovali od premiera pokončnega formata. "Če bi bila proti Ruplu v zvezi z diplomatsko akademijo uvedena sodna preiskava, pričakujem, da se bo zunanji minister do tega opredelil, z njim pa bom opravil razgovor in sprejel odločitev." V nediplomatski govorici to pomeni, da premier v primeru uvedene preiskave od osamosvojitvenega ministra le pričakuje odstop. In da bi preiskovalni sodnik preiskoval ministra v odstopu. Izjava, ki je seveda pričakovana, pa čeprav se je za hip zdelo, da je vladno kadrovanje v rokah preiskovalnega sodnika in ne ministrskega predsednika. Zgodba o diplomatski akademiji tako ni razkrila le Ruplove samovšečnosti, njegovega poistovetenja z državo, njeno zlato preteklostjo in še bolj zlato prihodnostjo, ampak tudi premierove neodločnost. Po eni strani je Rop ministra namreč hvalil, po drugi pa mu je žugal s političnim slovesom. Tudi če je diplomatska akademija po premierovem mnenju premajhen ali celo prenapihnjen greh prvega izmed osamosvojiteljev, pa je Ruplovo razumevanje ločitve oblasti in obtoževanje temnih sil preteklosti, ki naj bi vplivale na delo vlade, takšno, da bi si minister Rupel samo zaradi takšnih izjav zaslužil vsaj resen opomin ministrskega predsednika. Če vlado na takšen način opsujejo opozicijske stranke, je to seveda razumljivo, celo del slovenske politične kulture, če pa se nanjo spravi "vlada v vladi proti vladi", pa to spominja na čase težavne koalicije in ljudskega podpredsednika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
