30. 9. 2005 | Mladina 39 | Politika
Grehi prve Janševe dame
Državna sekretarka Andrijana Starina Kosem ni tako nedolžna, kot nas skuša prepričati
Andrijana Starina Kosem in njena druščina z izogibanjem nadzoru potrjujeta sum, da politika državo razume kot volilni plen.
© Matej Leskovšek
Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, je bila še do lanskega decembra širši javnosti nepoznana, danes pa sodi v najožji krog zaupnikov premiera Janeza Janše. Imenovana je bila za predsednico nadzornega sveta Kapitalske družbe, podpredsednico nadzornega sveta NLB in članico nadzornega sveta Slovenskih železnic in spada v krog ljudi, ki pod novo oblastjo krojijo usodo največjih slovenskih podjetij. Spomnimo naj, da je karte mešala že na skupščini Petrola, kjer je država z zgolj četrtinskim lastniškim deležem izglasovala popolnoma provladni nadzorni svet. Pozneje je vlado zastopala na skupščini ljubljanske toplarne, kjer ni podprla predloga občine kot tretjinske lastnice toplarne za imenovanje dveh njenih nadzornikov, s čimer naj bi kršila družbeno pogodbo. V svoj zagovor je navedla, da predlog občine ni vključeval predstavnika opozicije, ob tem pa pozabila, da tudi predlog vlade ni vključeval opozicijske kvote. Ključno vlogo naj bi odigrala tudi pri potrjevanju sporne prodaje Mercatorjevih delnic. Tiste, ki so podvomili o korektnosti in upravičenosti tega posla, je javno napadla. Ko je namreč direktor Ljubljanske borze Marko Simoneti zaradi suma zlorabe notranjih informacij ovadil vodilna človeka Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe, mu je očitala, da gre za "politično motivirano potezo", s katero poskuša zaščititi ikone Kučanovega Foruma 21. Uglednega strokovnjaka je torej popljuvala kot navadna branjevka, in to neupravičeno, saj je celo 'vladni' ekonomist Jože P. Damijan dejal, da se je direktor borze po svoji funkciji in zakonu dolžan tako odzvati, saj je odgovoren za to, da so posli na kapitalskem trgu ustrezno pregledni. Ob vsem tem ni čudno, da državno sekretarko nekateri opisujejo ne le kot odločno in izjemno delovno, pač pa tudi kot brezkompromisno in hladno. Viri iz krogov blizu vlade celo pravijo, da je ona tista, ki v resnici vodi gospodarsko ministrstvo, minister Andrej Vizjak pa naj bi bil le njen namestnik. Vprašanje je seveda, kako si je pridobila tolikšno premierovo zaupanje in ali je to zaupanje sploh upravičeno, še posebej zdaj, ko na dan prihajajo grehi iz njene preteklosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?