15. 5. 2007 | Mladina 19 | Politika
Zgrešeno urejanje visokega šolstva
Države EU tekmujejo, katera bo bolj učinkovito prešla na bolonjski sistem. Slovenija pa ne samo, da krepko zaostaja, staremu sistemu študija daje celo formalno prednost.
Prof. dr. Dušan Mramor je profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
© Miha Fras
Pred šestimi leti sem se kot predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani ukvarjal tudi z vprašanjem, kakšno vlogo in pomen pripisuje politika visokemu šolstvu v Sloveniji. Proučil sem veliko literature ter izkušnje drugih držav. Raziskave so bile enotne v sklepu, da so naložbe v visoko šolstvo izjemno donosne (v povprečju sedemkrat bolj kot v opremo in nepremičnine) in zato ključne za gospodarsko rast. Gospodarska rast pa je samo ena od posledic dobro delujočega visokega šolstva, saj izjemno vpliva tudi na ostale elemente blaginje prebivalstva (večja samozavest zaradi več znanja, bolj zanimivo delo, več priložnosti, bogatejše kulturno življenje itd.). To so danes razvite države hitro zaznale in začele pospešeno povečevati delež prebivalstva z visoko izobrazbo. Če je bil delež visokošolsko izobraženih takoj po drugi svetovni vojni med 1 % in 2 %, danes študira že okoli 60 % mladih (na Finskem celo 90 %). Seveda je takšna izjemna rast študentov pomenila izreden izziv za vse te države, tako z vidika graditve učinkovitega sistema visokega šolstva kot kadrovsko, prostorsko in seveda finančno. Vsaka je iskala svoj model in bile so različno uspešne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
