15. 11. 2007 | Mladina 45 | Politika
"Ustavni zakon negira obe ustavni odločbi"
Dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja predsednica ustavnega sodišča in ustavna sodnica, o ustavnem zakonu o izbrisanih, ki ga je predlagala vlada
© Matej Leskovšek
Ne. Ravno nasprotno, predlagani ustavni zakon že v izhodišču negira obe ustavni odločbi, prvo iz leta 1999 in tudi kasnejšo iz leta 2003. Naj pojasnim: s prvo odločbo je ustavno sodišče ugotovilo, da je bil zakon o tujcih v neskladju z ustavo, ker ni uredil položaja oseb, ki so bile državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije in si po 40. členu zakona o državljanstvu niso pridobile slovenskega državljanstva. Ta zakon je v 81. členu določal samo, da zanje s potekom določenih rokov začnejo veljati določbe zakona o tujcih. Ustavno sodišče je ugotovilo, da samo na podlagi tega prizadeti niso mogli vedeti, da bodo izgubili pravico do stalnega bivanja. Ugotovilo je tudi, da za izbris iz evidence stalnih prebivalcev brez kakršnekoli odločbe ali obvestila ni bilo pravne podlage, saj zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, na katerega se je sklicevala vlada, ni predvideval izbrisa stalnega prebivališča na podlagi samega zakona. Z odločbo iz leta 2003 pa je ustavno sodišče presojalo zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ, s katerim je skušal zakonodajalec odpraviti neustavnosti, ugotovljene s prvo odločbo. Med drugim je ugotovilo, da ni v skladu z ustavo, ker je omogočal pridobitev stalnega bivališča samo za naprej, saj je že iz prve odločbe izhajalo, da bi bilo treba prizadetim omogočiti, da si pridobijo stalno prebivališče za ves čas od trenutka, ko je bil opravljen nezakoniti prenos oziroma izbris.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
