18. 9. 2003 | Mladina 37 | Svet
WTO kills farmers!
Protesti in tragedija v Cancunu
Predstavniki multinacionalnih korporacij in njihovi prijatelji iz državniških vrst so se konec tedna zbrali na peti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) v mondenem mehiškem letovišču Cancun. Le nekaj kilometrov od potrošniško turistične oaze leži mestece Puerto Juarez, kateremu 50 % vode dobavlja multinacionalka Suez s sedežem v Franciji. Mehiški aktivisti so na ogled razmer v Puerto Juarezu peljali zahodne novinarje, katerim so domačini lahko iz prve roke predstavili resnične rezultate politike STO: "Imamo različne vrste vode. Voda v mestu je rjava in smrdi kot nafta. Voda v hotelski coni pa je čista, možno jo je piti iz pipe. Tam voda teče 24 ur na dan, v mestu je na voljo le tri ure na dan. Pa še to pogojno, saj jo včasih dobimo le trikrat tedensko. Po privatizaciji vodne storitve pa so se seveda dvignile tudi cene." Poleg privatizacije zemeljskih surovin se je na petem zasedanju govorilo še o privatizaciji javnih storitev, kot sta šolstvo in zdravstvo, najbolj kontroverzna pa so bila pogajanja o kmetijskih subvencijah. V Cancunu naj bi 146 ministrov sprejelo nova pravila svetovne kmetijske politike - deklaracijo, ki je bila oblikovana pred dvema letoma na podobnem srečanju v katarski Dohi, po kateri recimo Indija ne bo mogla dodeliti subvencij 60 odstotkom prejemnikom. Znotraj rdeče cone, ki jo je pred protestniki Gibanja za pravičnejšo globalizacijo branila 2,5-metrska železna ograja, je potekal subvencijski boj med ZDA in EU na eni strani ter nerazvitimi državami na drugi strani. Bogate države namreč namenijo svojemu kmetijstvu 300 milijard subvencij, kar je približno šestkrat več, kot namenijo razvojnim projektom. Povedano z drugimi besedami - eni evropski kravi sta dnevno namenjena dva dolarja subvencij, sočasno pa približno polovica človeštva živi z dolarjem na dan. V namen pritiska na bogate države (in predstavnike transnacionalnih korporacij) je nastala koalicija 21 držav v razvoju, velikih kmetijskih izvoznikov, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, vendar nič ni videti, da bi svetovni bogataši v pogajanjih popustili. Zahteve nerazvitih po bolj enakopravnih pravilih mednarodne trgovinske igre naj bi bile za neoliberalno elito neizvedljive.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
