30. 7. 2001 | Mladina 30 | Družba
Videokalipsa
Slovenske videoteke so tudi poleti replike kina, le da izgledajo slabše
© Marko Jamnik
Pred petnajstimi leti, ko je Slovenijo udarila video vročica, so bile vrste pred videotekami neskončne. Daljše od kolon v najdražjih in najbolj epskih partizanskih epopejah. In da se razumemo, vrste so bile, še preden so se videoteke odprle. Kot danes pred šoping centri, v katerih se rolajo razprodaje. In ko si tedaj v tej popolni gneči, v tem popolnem kaosu, v tej popolni videokalipsi stopil skozi vrata in histerično obvisel pred frkljo in pamžem, ki sta izposojala kasete, nisi imel pravice do glasovanja. Ne da te niso pogledali. Rekli so le: "Okej, kaj boste - akcijo, komedijo, grozo, dramo, triler ali erotiko?!" Tistega "okej", še bolje, tistega, "okej, kaj boste" se niti ne spominjam, dvomim, da sta sploh obstajala, ker se je mudilo... ker je bila gneča odvratna... ker je bila vrsta epska... in ker se je keš rolal kot v kaki ilegalni stavnici, iz katere sproti odnašajo nepreštete žaklje - ja, vse se je zreduciralo na osnove, na gole osnove, na kosti. "Akcija, komedija, groza, drama, triler ali erotika?" Nihče te ni vprašal, kateri film hočeš. Brez "imate tisto", "imate ono", "kaj pa tisto", "kdaj boste dobili ono". Filmi so bili brez naslovov. Bili so le baze. Le žanri, ki so si jih itak izmišljali sproti. "Boš akcijo?" Kul. "Koliko akcij?" Ee, tri akcije. "Komedijo?" Ne, znanstveno fantastiko, za ženo. "Eno grozljivko torej." Ne, znanstveno fantastiko. "Grozljivko - ista reč." Okej, kupljeno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
