21. 8. 2001 | Mladina 33 | Družba
Židovski humor
Židovski humor temelji na zgodovinski, religiozni in družbeni osnovi in kot tak - zaradi svojih odlik, ki izhajajo iz enkratnih, neponovljivih okoliščin in situacij, v katerih je (pre)živelo to, po Bibliji izvoljeno ljudstvo - tudi zavzema posebno mesto v svojem literarnem žanru.
© Tomo Lavrič
Gre za intelektualizirani humor, ki sili človeka k razmišljanju in k - smejanju z zadržkom, saj so mnogotere šale zmes smeha in solz, še zlasti tiste modernejšega datuma. Samo primer slednjega, iz začetka osemdesetih let: dva Žida se ponoči sprehajata po Bukarešti, ulice so mrtve, lučke ni, črno temo pa vsake toliko časa prerežejo reflektorji, žarometi vojaških vozil ter baterijske svetilke policijskih patrulj. "Podobno kot v Dachau ...," komentira prvi, drugi pa stoično zaključi: "... če bi bilo še kaj za jesti." Ob tem je predvsem zanimivo to, da so tvorci večine židovskega humorja, tudi najobešenjaškega, večinoma Židje sami in le malo židovskih šal je antisemitskega porekla (nemška pisateljica Salcia Landmann je v svoji knjigi Judische Witze glede tega med drugim zapisala: "Kaj ni sam Jud vprašal ne-Juda, zakaj so mršavi Judje boljši od debelih, in nato sam odgovoril, da zato, ker jih pač gre več naenkrat v plinsko celico."). Dalje, v židovskih šalah praviloma ni vse povedano do konca, in zato se mora poslušalec oziroma bralec kar precej umsko naprezati, da sploh razume smisel in dojame pravo poanto. Nadalje, posebnost židovskega humorja je tudi dvosmiselnost, ali bolje, slojevitost vsake šale: prvi, "vsakdanjostni" nivo je razumljiv povprečnemu človeku, drugi, bolj kompliciran za razumevanje, pa je rezerviran za posvečene poslušalce in bralce višjega intelektualnega razreda.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
