26. 3. 2002 | Mladina 12 | Družba
No justice, no peace!
Pričevanje Slovenke, udeleženke, ranjenke in aretiranke protiglobalističnih demonstracij ob gospodarskem vrhu bogatih evropskih držav v Barceloni
© Maja
Torej, 15. 3. so bile blizu centra Barcelone napovedane anarhistične demonstracije. Ljudi ni bilo dovolj, mnogim je bil tudi prepovedan vstop na demose. Po približno eni uri je policija brutalno napadla takrat še mirne demonstracije. Jaz sem bila v gužvi, po kateri so padali policijski pendreki. Nekateri so popadali po tleh, vsi smo se med seboj močno držali, da nas ne bi razdvojili in pretepli vsakega posebej. Dobila sem udarce po hrbtu (na srečo sem imela ruzak), nogah (verjetno z namenom da bi padla po tleh) ter po desni roki. Po tem se je policija umaknila nazaj, mi smo začeli teči navzgor. Takrat smo se razdvojili. Jaz sem bila s skupino okoli 100 do 200 ljudi, poskušali smo najti ostale, ker smo bili v premajhnem številu. Na poti je bilo postavljenih nekaj barikad in par razbitih šip multinacionalk, vendar nič posebnega. Potem smo se spet razdvojili, ostalo nas je le okoli 30. Najprej je mimo nas pripeljala ambulanca, v kateri je bila definitivno "roka pravice", saj je pol minute za tem pripeljal prvi in potem še drugi policijski avto. Najprej smo hoteli ostati mirni, no, nismo ravno izgledali kot mimoidoči, tako da smo začeli teči - najprej v eno smer, potem smo spremenili smer, ko je pripeljal še drug avto. Veliko jih je zbežalo, za mano pa je tekel eden izmed robocopov. Udarjal je s pendrekom, enkrat po glavi, dokler se nisem ustavila. Potem se je umiril in so nas skupaj z nekim Špancem in Švedinjo odpeljali na postajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
