13. 5. 2002 | Mladina 19 | Družba
Italija prepeva Bella ciao, ciao, ciao
Pesem upora za vse čase
Bella ciao v tržaški Rižarni
© Damiano Balbi
Bella ciao še vedno deluje. Njeno priljubljenost primerjajo s priljubljenostjo skladbe Volare Domenica Modugna, ljubezenskim simbolom italijanske razposajenosti. Pesem, ki jo poznamo kot partizansko, je bila najprej socialna pesem, pesem revolta, ki so jo prepevali kmetje na riževih poljih v Padski nižini. V času fašizma so jo sprejeli še drugi kmetje in delavci. Partizani so v celoti spremenili besedilo - razen refrena - in pospešili takt. V petdesetih letih je bila paradni konj Yvesa Montanda, francoskega kantavtorja italijanskega rodu, na zadnjo pot so ob njeni melodiji pospremili ameriško kongresnico in borko za ženske pravice Bello Abzug. Nanjo niso pozabili niti rokerji, skupina Rambles jo je vključila na svoj prvi CD, če sploh ne omenimo KUD Idijotov. Ko je začel bledeti spomin na partizansko odporniško gibanje, so jo zapeli na spremljajočih demonstracijah ob zasedanju G8 v Genovi. Zadnje čase mogoče še bolj kot kadar koli prej doni po vsej Italiji: Italijani jo od 23. aprila pojejo še pogosteje kot Tanti auguri a te.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?