bušiji / Dimne zavese

Polkovnik Steve Butler, uslužbenec ameriške vojske, sicer prorektor za študentske zadeve na vojaškem inštitutu v kalifornijskem Montereyju (Defense Language Institute), je 26. maja v lokalnem časopisu The Monterey County Herald objavil članek, v katerem je ostro napadel Busha: "Ničesar ni storil, da bi posvaril ameriško ljudstvo, to pa zato, ker je potreboval to vojno proti terorizmu. Njegov oče je imel Sadama Huseina, on pa je potreboval Osamo bin Ladna. Njegova predsedniška kariera ni šla nikamor. Ta tip je smešen." Še več, Bushev molk je bil "gnusen in podel", kot piše Butler, junak Puščavskega viharja, ki ga je vojska tri dni kasneje suspendirala, proti njemu sprožila preiskavo in mu zagrozila z vojaškim sodiščem. Ameriški vojak ameriškega predsednika pač ne sme omenjati po nemarnem - ko govori o predsedniku, se ne sme izražati zaničevalno, omalovažujoče, prezirljivo. Bog ne daj.

Ob zori Amerike, leta 1776, to ni bilo le nespoštljivo, ampak se je kvalificiralo za izdajo, kasneje pa so pravila igre spreminjali, tako da verbalno oštevanje predsednika, podpredsednika ali pa kongresa zlagoma ni več veljalo za izdajo. Le še za žalitev. Oficirja, ki žali predsednika, od leta 1950 čaka šiba po imenu Člen 88, bolje rečeno - tega, ki reče, da je to, kar je storil Bush, gnusno in podlo, čaka odpust, izguba plače in vseh nadomestil ter eno leto zapora. Toda ironično, v vsem tem času se je vojaško sodišče na Člen 88 v celoti sklicevalo le enkrat samkrat - leta 1965, v času vietnamske vojne, ko se je poročnik Henry Howe v teksaškem El Pasu udeležil protivojnih demonstracij. To je počel v civilu in v prostem času. Na avtu je imel dva napisa. Na prvem je pisalo: "Na volitvah leta 1968 ne imejmo na izbiro le malih fašistoidnih ignorantov". Na drugem pa: "Končajmo Johnsonovo fašistično agresijo na Vietnam". Aleluja! In da bi bilo vse skupaj še bolj ironično, ga je vojaški policiji ovadil kar neki črpalkar, histerično zaskrbljeni patriot. Legendarni Henry je tako izgubil službo, plačo in vsa nadomestila ter kakopak svobodo - prisodili so mu namreč dve leti težke ječe. V opomin vsem ostalim. Kje je kvihtal, nimam pojma, toda živo si ga predstavljam, kako na kaki louisianski farmi razbija skale in poje blues - s kroglo na nogi. Vsi drugi oficirji, ki jih je v vseh teh letih doletel Člen 88, so sicer izgubljali plače, plačevali kazni in se predčasno upokojevali, toda v arest niso šli, tudi v času Clintona ne, ko so protipredsedniške psovke v kantinah kar deževale. "Gay-lover!" "Womanizer!" "Pot-smoker!" No, za zapiranje ni bilo razloga. Kaj šele za težko ječo in blues.

Ne znam si predstavljati, kaj bodo storili šele ameriškemu vojaku Mattu Guckenheimerju, junaku operacije "Anakonda" v Afganistanu, ki je za Ithaca Journal nedavno povedal: "Rekli so nam, da tam ni prijateljev. Če se kdo prikaže, potem je to sovražnik. In specifično so nam zabičali, da moramo pobiti tudi ženske in otroke, če se prikažejo." Ups! Molči, Matt!! To je skrivnost!!!

Umazana bomba

Medijsko razkritje, da je Busheva administracija pred 11. septembrom vendarle nekaj vedela in da bi lahko v zvezi s tem tudi kaj ukrenila, je Ameriko dramatično spremenilo. Spet! Razkritje jo je spremenilo tako, kot jo je spremenil 11. september. Kaj se je zgodilo takoj po razkritju, veste - Busheva administracija je razglasila serijo alarmov. Kopico. Ameriko je dobesedno zasula z alarmi. Ja, in mnogi so bili apokaliptični. Tu so! Med nami!! S stingerji!!! Da je bila apokalipsa za lase privlečena, neke sorte dimna zavesa, ni dvoma, še toliko bolj, ker je Bush medtem mirno igral globalnega turista in si zvedavo ogledoval kulturno-zgodovinske znamenitosti Evrope. Po drugi strani pa je bilo jasno, da so apokaliptični alarmi le začetek in da Busheva administracija pri reševanju svojega imidža - in svoje kože, huh - ne bo izbirala sredstev. Ni kaj, Ameriko je čakala ofenziva. Tokrat hujša kot prej - in hujša kot kdajkoli. Iz dveh razlogov. Prvič: javnomnenjske ankete so nenadoma pokazale, da večina Američanov meni, da Bush nekaj prikriva in da pred 11. septembrom ni bil ravno clueless, mnogi so zahtevali odstop obeh velikih direktorjev, direktorja CIE in direktorja FBI-ja, nekateri pa so namigovali, da je bilo "iracionalno" ignoriranje vseh tistih "terorističnih" svaril politično motivirano. In drugič: Bush je moral prej utišati in nevtralizirati le demokrate, le svojo politično opozicijo, zdaj pa je bila situacija precej bolj zagatna - utišati in umiriti je moral tudi svoje ljudi, republikance, specifično, republikanski del kongresa, kjer velikega razkritja niso sprejeli ravno stoično ali pa partijsko. Prej narobe, glavni kritik Busheve administracije je zdaj postal Richard Shelby, republikanski senator iz Alabame, sicer ortodoksni konservativec in podpredsednik kongresne komisije, ki nadzoruje delo obveščevalnih služb. Shelby pravi, da je FBI 11. septembra "bodisi zaspal ali pa je tako nesposoben", da Busheva administracija bojkotira kongresno preiskavo, ki je v toku, da bi moral George Tenet, direktor CIE, odstopiti, da bi moral kongres zaslišati Toma Ridgea, direktorja notranje varnosti (Homeland Security), da bo sam podprl ustanovitev neodvisne "blue-ribbon" preiskovalne komisije, ki se je Bela hiša boji kot hudič križa, in da imajo demokrati na vsak način pravico do vprašanja, kaj je pred 11. septembrom kdo vedel. Shelby ima z ameriško obveščevalno skupnostjo resda še zelo stare račune, pa tudi k republikancem je resda prestopil šele leta 1994, huh, po dramatičnem razhodu z demokrati, toda zdaj nastopa kot republikanec in Bush ne more več reči, da gre za konkurenčno stranko oz. opozicijo, ki si skuša na cenen način dvigniti ratinge in s tem vplivati na izid jesenskih kongresnih volitev, kar je prej vedno očital demokratskim liderjem, če so slučajno stegnili jezik.

No, ko je stegnil jezik še Richard Shelby, je bilo jasno, da Busha - po katastrofalni evropski turneji, huh - čaka dvojno delo, da se vse skupaj ne bo končalo le z alarmi in da se bodo dogajale zelo čudne reči. Ena izmed takih ekstremno čudnih reči se je zgodila, ko se je na lepem iz daljne Moskve oglasil pravosodni minister John Ashcroft in svečano, ponosno sporočil, da so aretirali in priprli 32-letnega Abdullaha Al Mujahirja, alias Joseja Padillo, člana al-Kajde, "islamskega ekstremista", sicer ameriškega državljana portoriškega rodu, ki naj bi v Ameriki pripravljal teroristični napad in si v ta namen omislil radioaktivno "umazano" bombo, pravzaprav načrt zanjo. Niti ne načrt - poskus načrta. In niti ne poskus načrta - kazal je menda le neoblikovano, približno, začetno "intenco"! Nič ni bilo iz "intence". Ustavil ga je Ashcroft, ki so mu to, da Al pripravlja teroristični napad, potrdili "različni, neodvisni, preverjeni viri". Kul. In kaj je narobe s to sliko? Za začetek, Abdullaha Al Mujahirja so aretirali in priprli že 8. maja, potemtakem teden pred medijskim razkritjem, da je Busheva administracija pred 11. septembrom nekaj vedela, toda Ameriki - in svetu - so to sporočili šele zdaj, ko skušajo bushiji pozornost javnosti speljati drugam. Novica je bila tempirana izrazito politično. Še več, kljub temu, da so ga aretirali že pred dobrim mesecem, se jim je zdelo nujno in "konstruktivno", da Ashcroft to vročo novico obelodani kar iz Rusije, v živo, prek satelitskega linka! Kot da se je zgodilo zdajle! Kot da so ga zdajle prijeli! Vraga - kot da so prijeli Osamo! E, ta je bila lovska. Da ne govorimo o oni drugi... ee, ribiški - Ashcroft in ostali bushiji so namreč s takim užitkom ponavljali izraz "radioaktivna umazana bomba" in "radiacija", kot da bi upali, da se bo v velikih očeh javnosti spremenila v atomsko bombo. Ne, radioaktivna "umazana" bomba ni atomska bomba. Niti zdaleč. Bolje rečeno, radioaktivna "umazana" bomba je tako mala in tako omejena riba, da tip, ki ga dobijo z načrtom zanjo (okej, z "intenco"), ni ravno velika novica, kaj šele svetovna novica - in kaj šele šokantna senzacija. Ashcroft je tako pretiraval, da je že kar lagal. Ni čudno, bushiji potrebujejo dimne zavese.

Umazani triki

In John Ashcroft je le bushi. Še toliko bolj, ker so tudi njega osebno tik pred tem mastno potunkali med tiste člane Busheve administracije, ki so pred 11. septembrom zatajili. Ne le da je hudo kompromitirani FBI v njegovi domeni (FBI je pred 11. septembrom kopico svaril vrgel v koš), ne le da je ves čas trdil, da FBI ni nič vedel in da ni imel pojma, kaj se pripravlja (ja, prikrival je resnico o 11. septembru in v principu lagal kongresu!), ne le da je zvezno preiskavo speljal pod svojo komando, ne le da je ves čas oviral kongresno preiskavo in ne le da skuša vse od 11. septembra za večjo varnost poskrbeti z "reformami", ki so atentat na državljanske pravice, demokracijo in ustavo (USA PATRIOT ACT, zapiranje, špijoniranje, prisluškovanje, vdiranje v zasebnost, nadzorovanje političnih skupin, cerkva, spletnih strani, knjižnic in kreditnih kartic ipd. - ja, ustava v njegovih očeh ogroža nacionalno varnost!), ampak 10. septembra, dan pred napadom na Ameriko, FBI-ju tudi ni hotel odobriti dodatnih sredstev - 58 milijonov dolarjev - za boj proti terorizmu (denar bi šel za nove preiskovalce, nove analitike in nove prevajalce). Okej, 10. septembra ta denar resda ne bi več kaj prida pomagal, toda vse skupaj razkriva Ashcroftovo aroganco in nonšalanco - najmanj, kar lahko rečemo, je, da je zatajil. In to hudo! Plus: Robert Mueller, direktor FBI-ja, ki ga Ashcroft patološko ščiti, je pred meseci poudarjal, da bi FBI morda lahko preprečil teroristični napad, če bi le prej dobil vsaj kako svarilo. Ojoj, kot se je izkazalo, je FBI dobil morje svaril! Še huje, FBI je pred 11. septembrom uničil dokumentacijo o bin Ladnu in al-Kajdi! Ashcroftova glava je na tnalu: "Menim, da Ashcroft ne bi smel biti pravosodni minister. Pokazal je namreč, da ni ravno najboljši varuh svoboščin ameriškega ljudstva. Po njegovih kriterijih lahko trenutno vsakdo velja za terorista, kar pomeni, da lahko vsakdo postane objekt neomejenega nadzorovanja in preiskovanja," kot pravi demokratski kongresnik Maurice Hinchey.

Ni čudno, da je Ashcroft potreboval močno dimno zaveso - "radioaktivno umazano bombo". Hecno, ameriške paravojaške milice, neoarijske frakcije in razno razni ruralni disidenti nenehno načrtujejo peklenske stroje, huh, včasih jih celo detonirajo, recimo na kaki pro-choice kliniki, pa tega nihče ne obeša na veliki zvon. Še bolj hecno, nikoli ne bomo zares izvedeli, kaj je načrtoval Jose Padilla, nekdanji čikaški delinkvent in floridski bad guy - ker je ameriški državljan in ga zato ne morejo postaviti pred naglo sodišče, so ga namreč na hitro razglasili za "sovražnega borca" oz. za "ameriškega državljana, ki se je pridružil sovražniku in vstopil v deželo, da bi izvršil sovražna dejanja", kar seveda pomeni, da je zanj pristojno vojaško sodišče, da ga lahko v priporu zadržijo skoraj za nedoločen čas, da bo vse, kar se bo dogajalo z njim, absolutno tajno in da civilna družba v ta "primer" ne bo imela nobenega vpogleda. Kar bo rekla njegova odvetnica, bo laž. Kar bodo rekli bushiji, bo res. Glede na okoliščine ne vzbujajo ravno zaupanja, mar ne. In povsem smešno, obrambni minister Donald Rumsfeld je potem oznanil: "V našem interesu ni, da mu sodimo in da ga kaznujemo. Naš interes je v tem, da odkrijemo, kaj ve." Aha! Paul D. Wolfowitz, namestnik obrambnega ministra, je dodal: "Pravega načrta v resnici ni bilo - tega človeka smo ustavili v začetni fazi načrtovanja." Bushiji so torej naredili svetovni cirkus iz banalnega dejstva, da so pred dobrim mesecem prijeli tipa, ki so mu odtujili vse državljanske pravice, proti kateremu v enem mesecu niso uspeli sestaviti niti obtožnice (!) in ki ga zdaj utrujajo, mrcvarijo, cmarijo, tenstajo, medejo in medijo. Kaj to pomeni, si lahko živo predstavljate - vsakič, ko bo šlo Bushu za nohte, bodo na ves glas sporočili, da so iz Abdullaha Al Mujahirja pravkar potegnili nov alarmanten podatek. V zaklon! Le zakaj ne: "Ameriško mejo vsako leto prečka 550 milijonov ljudi," kot pravi Ashcroft.

Reorganizacija Amerike

Bush, ki je po 11. septembru reorganiziral Ameriko, pa je sklenil, da jo bo reorganiziral še enkrat. Kolosalno! Te dni je namreč v relativno kratkem, komaj pismenem govoru, ki je bil v popolni rimi z apokaliptičnimi alarmi, aretacijo "radioaktivnega" terorista, načrtom za diskriminacijo (muslimanom bodo pri vstopu v ZDA jemali prstne odtise ipd.) in Ashcroftovim mottom, da je treba zvezne agente osvoboditi "birokratskih, organizacijskih in operativnih restrikcij", najavil "največjo reorganizacijo zvezne vlade od štiridesetih let prejšnjega stoletja" - ustanovitev ministrstva za notranjo varnost (Department of Homeland Defense). To bo tretje največje ministrstvo (170.000 uslužbencev!), v njem se bo združilo 22 zveznih agencij, ki so bile do sedaj v pristojnosti petih različnih ministrstev, tudi Zvezna agencija za menedžiranje kriznih situacij (FEMA), ki je zadolžena za razglašanje izrednih stanj in ustanavljanje taborišč, skrbelo pa bo za varnost na mejah in v transportu, pripravljenost na katastrofe in nesreče, protiukrepe v primeru atomske in biokemične vojne ter arhiviranje in analizo informacij, ki jih bodo posredovale varnostno-obveščevalne službe (FBI, CIA, NSA ipd.). Bushevo oznanilo je bilo nepričakovano in presenetljivo, saj menda niti ministri niso vedeli, kaj se pripravlja, vse skupaj pa kaže na to, da se mu zelo mudi in da je vse bolj histeričen - da skuša ubežati pritisku "razkritja", da skuša pozornost javnosti za vsako ceno speljati drugam in da se skuša na vsak način izogniti kongresni preiskavi, ki bi lahko spodnesla "njegove može". Da to ministrstvo predstavlja centralizacijo oblasti oz. koncentracijo kontrole, ki je Amerika ne pomni, ni dvoma, kakor tudi ni dvoma, da to ministrstvo ne bo špijoniralo le tujcev, potencialnih teroristov, ampak tudi domačine, Američane, zlasti tiste, ki bodo kazali subverzivne, disidentske, nonkonformistične znake. Vsekakor, to ministrstvo bo ojačalo predvsem Busha.

Nekateri v vsem tem vidijo zadnji odcep pred diktaturo in policijsko državo, drugi pa le novo stopnjo v diskreditaciji ameriške demokracije, za katero Bush skrbi že vse od volilnega puča. Bazično pa gre za tole - Bush je sklenil, da bo zdaj amerikaniziral še Ameriko.