nove tehnologije / EU bi rada nadzor nad kibersvetom

Milijarde e-sporočil in SMS-jev, internetne informacije in podatki o telefoniranju postanejo dostopni policijam in tajnim službam. Za pridobitev teh podatkov ni potreben sodni nalog, temveč zgolj zahteva načelnika policije. Zakon, ki bo omogočal policijski nadzor nad e-svetom, bo kmalu sprejet. Ne, ne gre za izvleček iz kakšnega znanstvenofantastičnega romana v orwellovskem slogu, ki se dogaja v kakšni mračnjaški totalitarni deželi, kjer se prebivalci bojijo svoje lastne sence in so drug drugemu agenti tajnih služb. Vse to naj bi se dogajalo na enem najbolj obljudenih in razvitih ozemelj na svetu, v Evropski uniji. Načrt so skovali policisti EU, zbrani v Europolu. Vsa zasebna telefonska in internetna podjetja, ki imajo milijarde najrazličnejših podatkov, bi morala vse te podatke na zahtevo prepustiti evropolicistom. Toda tu ne bi šlo zgolj za podatke, kdo in kdaj se je recimo priključil na internet. Europolu bi morali biti na razpolago tudi tako natančni podatki, kot so tisti o obiskih klepetalnic, vseh klicih z mobiteli, vsebini SMS-sporočil in naslovih, kamor se ta pošiljajo ...

Opisani zarotniški načrt proti kibersvetu, nastajal naj bi v popolni tajnosti, je razkril britanski časopis Observer. Dokument o "skupni kodi" shranjevanja podatkov naj bi bil uveljavljen v vseh članicah EU. Ob razkritju so seveda vik in krik zagnale številne organizacije za varstvo človekovih pravic. Če bi omenjeni dokument res dobil vsesplošno zakonsko veljavo, bi to pomenilo nekaj podobnega, kot če bi recimo neki malo višji policijski uradnik zahteval od pošte, da mu izroči podatke, kdo je poslal kako pismo in kam je bilo poslano, oziroma bi lahko zahteval prisluškovanje telefonskim pogovorom posameznikov, kakor bi se mu seveda zahotelo. Ali pa celo prestrezal in prebiral pisma, če bi glede naslovnika ali pošiljatelja obstajal kak sum. Takšne stvari so se dogajale v večinoma preživetih totalitarnih režimih. Toda očitno je, da so tudi zahodne države obupale nad preveliko svobodo in količino podatkov, ki se vsak dan širijo prek interneta ali telefonije. Cenzura bi bila seveda moralno neprimerna, zato so se pač domislili malo bolj zvitega načrta, ki pa je vsekakor zelo transparenten. Po podatkih Observerja naj bi nova policijska pooblastila v Veliki Britaniji začela veljati že do konca leta. Strokovnjaki za varovanje podatkov večinoma izražajo precej dvomov. Vse je sicer dokaj megleno, ni čisto jasno, kaj so si v EU dejansko izmislili in kaj bodo v resnici sprejeli. Popolna tajnost pri pripravi načrta pa ni nič nenavadnega, če so si res zamislili tako korenito spremembo pri varovanju zasebnih podatkov. Zamisel menda izvira prav iz Velike Britanije; ta naj bi bila začela pritiskati na druge članice, da naj bi v skupnem duhu EU takšen zakon podprle vse. Osnutek Europolovega dokumenta so sprejeli na aprilskem skupnem zasedanju carinskih, policijskih in tajnih služb držav EU. Na zasedanju so navedli deset področij, za katera bi bila zasebna podjetja dolžna izročiti vse podatke. Med njimi so seveda boj proti drogam, proti mednarodnemu terorizmu, kriminalu ..., skratka proti večini ilegalnih dejavnosti.

Kaj bo to pomenilo v praksi? Podjetje, ki ponuja prostor za postavitev spletnih strani, bo recimo, če se bo policistom zdela vsebina nelegalna oziroma bo napeljevala na kaznivo dejanje, moralo organom pregona izročiti osebno geslo lastnika spletne strani. Ali pa bodo internetni ponudniki morali izročiti podatke, katere spletne strani je osumljeni obiskoval, kam je pošiljal e-pošto, podatke o kreditnih karticah in bančnih transakcijah. Policija bi lahko celo zasegala e-pošto, ki je na strežnikih ponudnikov tovrstnih storitev, in bi celo lahko prebirala vsebino. To zadnje je seveda sporno, saj je do zlorabe zgolj korak. Še hujše naj bi bilo pri mobilni telefoniji, kjer bi morali razkriti podatke, kdo in kdaj je komu telefoniral, katere SMS-je je pošiljal in kam, prav tako pa bodo morali izročiti osebne podatke lastnika mobilnega aparata. Doslej so internetna podjetja zaradi prevelike količine podatkov te shranjevala največ dva meseca. Britanska vlada pa z novo zakonodajo želi uzakoniti, da se bodo morali ti podatki shranjevati kar pet let.

Takšen poseg represivnih organov v kibersvet bi najbrž pomenil tako rekoč popoln zaton za vse, kar nosi predpono i- in e-. Sumničenja, da nekdo stvari stalno nadzoruje, bodo številne uporabnike interneta odvračale od takšnih stikov, raje se bodo zatekali k starim preverjeno zaupnejšim načinom. V kibersvetu pa bi vladal pravi orwellovski Big Brother. Mobilna telefonija je danes že tako napredna, da je lociranje klicatelja zgolj ena od storitev, ki jo ponujajo mobilni operaterji. V Veliki Britaniji so takšne dokaze že uporabili na sojenju obtoženim za umor nekega najstnika. Mobilni operaterji so morali razkriti podatke, kje in kdaj so bili opravljeni posamezni pogovori, zaradi česar so bili obtoženi kasneje oproščeni.