27. 8. 2002 | Mladina 34 | Družba
Anarhisti in antiglobalisti na pohodu
Neodvisni mediji postajajo trn v peti številnim vladam in alternativa mainstreamovskemu medijskemu prostoru
Solidarnost z ljubljanskim skvotom na srbskih internetnih straneh
Spletne strani in portali z anarhističnimi in antiglobalističnimi vsebinami ter novicami o najrazličnejših korporativističnih in vladnih zarotah so se močno okrepili po znamenitih antiglobalističnih demonstracijah konec leta 1999 v Seattlu, kjer se je sestal vrh svetovne trgovinske organizacije WTO. Ves svet je bil osupel nad okoli petdesettisočglavo množico protestnikov proti svetovnim gospodarskim oligarhom. Nekateri so te proteste poimenovali kar digitalne demonstracije. Internet je bil uporabljen kot osnovno sredstvo globalne komunikacije in šele tedaj je večina svetovnih vlad spoznala, kaj v resnici pomeni medmrežje, ter začela razmišljati, kako bi ga bilo dobro nadzorovati in še bolje cenzurirati. S popularizacijo antiglobalističnih in drugih podobnih gibanj so se razvili tudi alternativni neodvisni mediji, nasprotje mainstreamovskemu medijskemu prostoru, ki za takšne skupine najpogosteje ni imel kdove koliko posluha. Spletne strani, ki jih je urejalo nekaj navdušencev, so z vedno več angažiranimi posamezniki prerasle v medijska središča. Eno takšnih, ki tako rekoč postaja institucija za številna radikalna gibanja, je Independent Media Center, bolj znan pod imenom Indymedia (www.indymedia.org). Ustanovljen je bil za poročanje o seattlskih protestih proti WTO, saj so organizatorji protestov pričakovali, da veliki mediji ne bodo dovolj objektivno opisovali dogodkov. Med tisoči demonstrantov se je pojavilo tudi okoli 400 mladcev z bedži z znakom Indymedie, oboroženih s kamkorderji, ki so snemali dogodke. Po Seattlu je začel Indymedia prek lokalnih medijskih aktivistov ustanavljati neodvisne medijske centre po ZDA in drugod po svetu in ti so začeli spremljati demonstracije in druge dogodke tudi v drugih mestih in državah. Center je še vedno v Seattlu, kjer izdajajo tudi časopis, ki se distribuira po pošti ali prek interneta. "Lani sem naredil intervju s sodelavcem Indymedie, ki je tam od samega začetka. Ko so bile demonstracije v Pragi, je bilo slišati kritiko, zakaj sploh potrebujemo Indymedio, če lahko točnejše informacije dobimo na CNN-u, predvsem zaradi ideoloških izjav, ki so se pojavljale. Povedal mi je, da se zaveda, da je sistem precej odprt in dovzeten za napake. Prav zaradi številnih kritik so začeli dvakrat preverjati informacije. Mainstreamovski mediji pa informacij večinoma ne preverjajo. Novinarji, ki so bili pod udarom, so potemtakem imeli precej bolj izdelan sistem verifikacije kot siceršnji mediji in veljajo za verodostojne," o verodostojnosti Indymedie pravi Tomaž Trplan, sodelavec Mirovnega inštituta, ki vodi Škratovo čitalnico v sklopu Kuda Anarchiv, infoteko, kjer so zbrani številne revije, časopisi, pamfleti, fanzini, knjige in videokasete z radikalnejšimi vsebinami, ki bi jih zaman iskali v navadnih knjižnicah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
