10. 12. 2002 | Mladina 49 | Družba
Začarani krog absurdov
Zakaj bi morala imeti atomsko bombo tudi druga stran
Minilo je že 450 dni, odkar nam je Bush svečano obljubil, da bo dobil Osamo bin Ladna. "Živega ali mrtvega!" Ni ga dobil. Niti živega. Niti mrtvega. Toda z Osamo bin Ladnom se je medtem dogajalo vsemogoče - nekaj časa je bil mrtev, nekaj časa pa živ. Točno, nenehno je spreminjal svoje agregatno stanje - zdaj je bil mrtev, zdaj živ, pa je spet umrl in spet oživel, pa spet umrl in spet oživel. Če v Ameriki uspeš, nikoli ne umreš. Hej, poglejte Elvisa! Nenehno se vrača. Nihče ne verjame, da je res mrtev. Nihče ne more dokazati, da je res mrtev. Osama je novi Elvis. Ameriške varnostno-obveščevalne službe so zagotavljale: Osama je mrtev! Definitivno! Tora Bore ni preživel! Potem so to preklicale: Ne, Osama je še vedno živ! Tora Boro je preživel! In tako v nedogled: mrtev, živ, mrtev, živ, mrtev, živ. Prava kozmična soap-opera, ne. Smešno. No, absurdno. Je lahko sploh kaj bolj absurdnega? Oja - to, da vse te varnostno-obveščevalne službe, ki se ne morejo in ne morejo odločiti, kakšno je agregatno stanje Osame bin Ladna, ki so 11. septembra masivno, monumentalno, katastrofalno zatajile in ki jim celo sam Bush tako zelo zaupa, da za vsak primer raje ustanavlja ministrstvo za domovinsko varnost, od nas z resnim obrazom pričakujejo, da bomo verjeli, ko na lepem oznanijo, hej, al-Kajda bo te dni spet udarila v Ameriki! In kot ste opazili, to počnejo ves čas.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
