16. 12. 2002 | Mladina 50 | Družba
Umri kdaj drugič
James Bond praznuje 40-letnico filmskega delovanja
Dr. No: prvi Bond je prišel sočasno s 'kubansko raketno krizo' in poletel
Ian Fleming je leta 1957 napisal roman Iz Rusije z ljubeznijo, v katerem skušajo Rusi Zahodu zadati smrtni udarec. Kaj storijo? Vržejo atomsko bombo? Ne, ampak sklenejo, da bodo na Orient ekspresu likvidirali Jamesa Bonda. Toda Rusom je jasno: če hočeš ubiti Bonda, ni dovolj, da ga ubiješ - ubiti moraš tudi njegov imidž. Njegovo karizmo. Ponižati ga moraš, osramotiti. Ubiti moraš mit o Jamesu Bondu. Zato mu podtaknejo fanico, ki da hoče v njegovem spremstvu prebegniti na Zahod ("Zaljubila se je v tvoj imidž, zato se zdaj obnašaj kot ta imidž," mu naroči šef), kar pa je le past - bejba naj bi ga zapeljala, skriti ruski agenti pa naj bi to potem posneli in poslali v svet. Ni kaj, do prvega filmskega Bonda je bilo leta 1957 še 5 let, toda Bond je bil že mit, legenda, večja od življenja - no, vsaj v hladnovojnem svetu, ki so ga popisovali Flemingovi romani. Zunaj teh romanov, v realnem svetu, je bilo drugače - Fleming se je Bonda že tako naveličal, da se ga je hotel znebiti. In se ga tudi je: na koncu romana ga namreč "ubije". Hja, tako kot je Arthur Conan Doyle nekoč "ubil" svojega Sherlocka Holmesa. Šel mu je pač na živce. Tudi Flemingu je šel Bond na živce. Iz preprostega razloga: ker mu ni uspelo. Ni vžgal. Ni postal mit. Fleming je v njem videl več.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?