23. 7. 2003 | Mladina 29 | Družba
Rekolonizacija Tretjega sveta
Bush je pokazal, kako si ustvariš kolonijo - ostali sledijo
Irak izgleda kot Babilon tri ure pred kolapsom. Okej, ali pa kot Babilon tri ure po kolapsu. Osvoboditev ni osvoboditev, ampak okupacija - in sama okupacija je kaos. No, več kot kaos. Ameriška okupacija Iraka vse bolj postaja svoja lastna karikatura, hja, svoja lastna satira - črna, obešenjaška, tragična. Bušijem preprosto ne gre, izgubljajo kredibilnost, vse jim pada v vodo, ki je v Iraku, odkar so tam, itak ni. Samo pomislite, najprej jim na civilno krmilo Iraka ni uspelo inštalirati Ahmeda Chalabija, skorumpiranega iraškega biznismena, sicer razvpitega bančnega sleparja - v grozi so ugotovili, da nima ljudske podpore. Ni čudno, tip je navsezadnje v Jordaniji še vedno na tiralicah - zaradi poneverbe. Potem so kot civilnega administratorja inštalirali upokojenega generala Jaya Garnerja, ki ga je iraško sonce tako motilo, da je ves čas izgledal kot clueless reklama za rejbanke. Bil je povsem izgubljen: Hej, nekaj se dogaja, toda nimam pojma, kaj! Turist. Šur, ni trajal. Pogoltnil ga je kaos. Pa so v Bagdad poslali novega šerifa, novega kolonialnega upravitelja, L. Paula Bremerja, ki je "prehodno iraško vlado" izbral kar sam, jasno, zelo selektivno, zelo diferencirano, niti malo reprezentativno, brez nacionalnega konsenza, brez volitev: vključil je le ultra desne, prorepublikanske eksilante, Kurde, ki so na plačilnem spisku Washingtona, in tiste šiite, ki nimajo nič proti okupaciji. Opozicija - tisti iraški politiki, ki nasprotujejo ameriški okupaciji - je izključena. Bremer ne pušča nobenega dvoma, da je demokracija v Iraku stvar sci-fi prihodnosti in da bodo "prave volitve" lahko šele čez kakih 5 let.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?