1. 8. 2003 | Mladina 30 | Družba
Ognjeni zublji železne ceste
Zaradi številnih naravnih požarov na Krasu primanjkuje gasilcev
Ta požar se je pogasil sam
© Borut Krajnc
Na poti v Lipico je ob železniški progi ogenj napredoval s hitrostjo okoli meter zemljišča na minuto. V hipu je od zelenega grma ostal le vejasti okostnjak. Ogenj je s sunkom vetra preskočil nizko kamnito pregrado in se nevarno približal železniški progi, po kateri je ravno tisti hip peljal vlak s cisternami nečesa na videz zelo vnetljivega. Gasilcev pa ni in ni bilo. Dvajset minut po klicu na 112 sta se v rdeči ladi nivi pripeljala od znoja bleščeča mladostnika, ki sta na hitro pogledala prizorišče in odpeljala naprej. Hitela sta, ker je ta dan Kras gorel na več krajih. Iskre z lokomotive muzejskega vlaka so na obeh straneh železniške proge med Štanjelom in Branikom zanetile bliskovit ogenj. "Najpogostejši vzrok požarov na Obali, še več primerov je na sežanskem območju, je iskra z vlaka. Zavorne cokle so pregrete, okrog železniške proge je zaraščeno in se hitro vname," je dejal nekdanji poklicni gasilec s petnajstletnimi izkušnjami, danes pa poveljnik Obalne gasilske zveze Darko Bonin. Kritike na račun vzdrževanja železniške proge iz gasilskih vrst so zajetne. "Uporabniki prostora bi morali poskrbeti za lastno varstvo - železničarji so že davno obljubili posebno cisterno, ki naj bi omogočila dovoz vode na gorečo lokacijo, pa nič od tega," je dejal predsednik Gasilske zveze Zgornje Vipavske doline Ivo Krušec.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
