1. 9. 2003 | Mladina 35 | Družba
Megalomanski požiralec denarja
Zakaj nenavadni kulturni dom v Lendavi tudi po osmih letih še ni končan
© Borut Krajnc
S fotografom sva se v Lendavo odpravila s preprosto nalogo: da bralcem predstaviva kulturni dom, ki je nastal po načrtih najbolj znanega madžarskega arhitekta Imreja Makovcza, nosilca tako imenovane organske arhitekture, avtorja skoraj 300 projektov, ki združujejo tradicijo keltskih simbolov. Makovecz je eden tistih arhitektov, ki so v arhitekturno srenjo prinesli svež veter, a je bil zaradi nenavadnega, skoraj mitološkega sloga, ki ga je prodajal kot nacionalni slog Madžarov, hkrati deležen tudi velikega nasprotovanja in zgražanja stanovskih kolegov. Očitali so mu, da ustvarja cenene izdelke, ki so všečni širšim množicam, nimajo pa zgodovinske vrednosti. Kljub temu si je Makovecz predvsem v devetdesetih letih ustvaril svetovni sloves, še posebej leta 1992, ko je na razstavi EXPO v Sevilli postavil madžarski paviljon. Lendavski kulturni dom je prvi projekt tega kontroverznega arhitekta na slovenskih tleh. V prilogi časnika Večer so pred kratkim zapisali, da kulturni dom s svojo mogočno, štorasto streho in z zanimivimi zaključki na njej spominja na madžarsko zgodovinsko izročilo hunskih bojevnikov. Tudi zaradi takšnih argumentov se nam je ogled stavbe zdel upravičen. A po skoraj sedmih urah vožnje v razgreti pločevini in dveh urah klepeta z domačini je postalo jasno, da je nenavadna arhitektura samo del zgodbe o lendavskem kulturnem domu. Druga, manj svetla plat je povezana s financiranjem in z dolgotrajno gradnjo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
