5. 9. 2006 | Mladina 36 | Družba
Slaba strategija in prepiri z novinarji
Slovenska košarkarska reprezentanca se je vrnila iz Japonske razočarana z doseženim ciljem. Po eni strani so se uvrstili med 16 najboljših na svetu, po drugi strani pa so z igro razočarali.
Aleš Pipan: zmagovalec ali poraženec?
© Matej Leskovšek
Končuje se prvo svetovno košarkarsko prvenstvo, na katerem je sodelovala tudi Slovenija. In čeprav so zeleni prvič nastopali na svetovnem prvenstvu, je bil slovenski zaključek še kako znan. S prezgodnjim odhodom domov. Selektor Aleš Pipan in strokovno vodstvo zdaj ponavljata, da je bil cilj slovenskih košarkarjev, uvrstitev med 16 najboljših, dosežen, vendar ima doseženi cilj vsaj dve lepotni napaki. Za moštvo, ki ga ima Slovenija, je bil cilj pač postavljen prenizko. Igralcem, ki igrajo v ligi NBA, ki igrajo v največjih evropskih klubih kot sta Barcelona in Panathinaikos, bi moral biti cilj uvrstitev med osem na svetu. Tako nizko postavljen cilj pa je bil hkrati že vnaprejšnje opravičevanje za morebitni neuspeh. Alibi. Druga lepotna napaka prvega nastopa slovenske košarkarske reprezentance pa so sami nastopi na svetovnem prvenstvu. Neuvrstitev med osem najboljših reprezentanc mogoče niti ne bi bila tako boleča, če bi slovenski košarkarji (že v svoji skupini) pokazali malo več. Štirje porazi in dve zmagi proti Senegalu in Portoriku ter uvrstitev v zaključne boje skozi šivankino uho, s pomočjo Italijanov, vsekakor niso zadovoljili ne navijačev ne poznavalcev. Po zgledu katastrofalnega nogometnega selektorja Braneta Oblaka nas hoče tudi Pipan prepričati, da so porazi pozitivni rezultat. Povsem drugače bi bilo, če bi naša reprezentanca izpadla že v šestnajstini finala, če bi pred tem premagala povprečno Italijo (niti ene peterke ne zberejo) in bedne Kitajce (imajo samo enega igralca).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
