5. 9. 2006 | Mladina 36 | Družba
Elektrarna na gnoj
V Prekmurju je nedavno začela obratovati ena največjih evropskih bioplinarn, kjer bodo za pridobivanje električne energije uporabili tudi mesne odpadke
1. Dostava, predelava in sterilizacija mesnih odpadkov, 2,3 Fermentorji in polnilnica za gnojnico in koruzno silažo, 4. Plinski generatorji, 5. Postfermentacija (filtracija plina), 6. Boksi za silažo, 7. Čistilna naprava, 8. Prašičja farma
© Matej Leskovšek
"Gnoj je zlato in zlato je gnoj," je pesnik Srečko Kosovel polemiziral v enem svojih najznamenitejših integralov Kons 5. Toda najbrž si ni nikoli predstavljal, da bo morda nekoč gnoj celo pomembnejši od zlata. Najrazličnejši energenti so zaradi vse večjih potreb postali veliko pomembnejši od žlahtne kovine. Med surovine za pridobivanje zelene, do okolja prijazne električne energije zdaj sodita recimo tudi piščančji in prašičji gnoj. Marsikoga to spominja na postapokaliptični prizor iz filma Mad Max 3, kjer glavni junak Mel Gibson po jedrski katastrofi zaide v edino "normalno" mesto z elektriko, kjer vse deluje na metan, ki ga pridobivajo iz prašičjih iztrebkov. Čeprav se je pred dvajsetimi leti to zdelo nekoliko nadrealistično, je po svetu in tudi v Sloveniji vedno več elektrarn, ki iz gnojnice prašičjih farm proizvajajo bioplin, ta pa potem rabi za pogon plinskih električnih generatorjev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
