Bernard Nežmah

31. 10. 2006  |  Mladina 44  |  Družba

Ozadje revolucije 1956

Dr. Attila Szakolczai, madžarski zgodovinar

Dr. Attila Szakolczai, madžarski zgodovinar

Dr. Attila Szakolczai, madžarski zgodovinar
© Luka Novak

V kakšnih okoliščinah se je začela revolucija leta 1956?

Ko je na Madžarskem zavladal sovjetski režim, je prizadel človeka v njegovem bistvu, žalil je njegova verska čustva, delavcem je vzel pravico do stavke, prepovedal je nacionalne praznike, namesto njih pa vsilil sovjetske. Stalinov rojstni dan je postal državni praznik. Na novo se je slavil dan, ko se je končala druga svetovna vojna, ki pa je za Madžare pomenil dan, ko je bila končana nemška okupacija, a hkrati dan, ko se je začela sovjetska. Bil je dan, ki je pomenil hkrati osvoboditev in začetek novega zatiranja. Nov praznik je postal 7. november, dan oktobrske revolucije. Odpravljen pa je bil nacionalni praznik 15. marec, dan, na katerega se je leta 1848 na Madžarskem začela revolucija proti Metternichovi diktaturi. Državni praznik ni bil več 26. december, drugi dan po božiču, prav tako ne velikonočni prazniki.

Druga značilnost je bila revščina. Življenjska raven je bila daleč pod ravnijo leta 1938. Ljudje so živeli slabo, v časopisih pa so brali, da je na Madžarskem pod komunizmom raj.

Tretja je bila teror: pred revolucijo je bilo ubitih okoli 500 ljudi, od politikov, kmetov pa do mladostnikov; kdorkoli je bil lahko obtožen zločina in bil poslan v zapor ali v zbirno taborišče.

Kako se je pod komunistično diktaturo sploh lahko rodila vseljudska vstaja?

Po Stalinovi smrti so Berija, Malenkov in Hruščov povabili v Moskvo Imreja Nagya in mu naročili, naj začne nov politični kurz. Madžarskega premiera so postavili v Moskvi. Nagy je dobil nalogo, da popravi stalinistično smer političnega režima, ki je zašel v hudo moralno in gospodarsko krizo. Začel je izvajati reforme, a že po nekaj mesecih uvidel, da so korekcije premalo, da mora začeti večje reforme. To je bilo več, kot je Moskva pričakovala.

Kaj je storil Nagy?

Namesto razvoja težke industrije je postavil v ospredje industrijo, ki je izdelovala izdelke, namenjene neposredni rabi ljudi, krepko je znižal cene hrane, izpustil je veliko političnih zapornikov in razpustil taborišča za politične zapornike, srečal se je s katoliškimi škofi. To pa je bilo za Moskvo preveč in vodji madžarskih komunistov Rakosiju je naročila, naj ga odstavi. Nagy je zaradi pritiskov doživel srčni infarkt, potem pa marca 1956 odstopil s položaja premiera.

Kako to, da se je revolucija začela oktobra, pol leta po njegovi odstavitvi?

Triindvajsetega oktobra so protestirali študenti in delavci, toda ne proti Sovjetski zvezi ali komunističnemu režimu, ampak za reforme, za višje plače, za bolj demokratičen partijski vrh. Študenti so hoteli svoje zahteve prebrati po radiu, vendar jim redarji tega niso pustili. Toda zvečer so po radiu poslušali, da so demonstranti huligani, kriminalci in protirevolucionarji. To jih je zelo razjezilo, saj v deželi, kjer je vladal delavski razred, temu niso pustili niti tega, da bi svoje zahteve prebral po radiu. Protesti so postali odločnejši, dokler ni eden izmed stražarjev začel streljati na ljudi in jih nekaj ubil. To pa množice ni prestrašilo, ampak jo je pognalo prek kritične točke prenašanja nasilja politične policije, ki je ustrahovala in prejšnja leta pobijala ljudi, oboje, komuniste, celo legendarnega partijskega voditelja Laszla Rajka, in nekomuniste. Ljudje so vdrli v tovarniška skladišča, kjer so hranili orožje, v policijske postaje in vojašnice, se oborožili in začeli zavzemati radijsko postajo. Sovjetski agenti so takoj sporočili predsedniku Hruščovu, da je v Budimpešti vstaja in da uporniki pobijajo komuniste. Iz Moskve so nemudoma ukazali premik tankov, ki so bili v nameščeni v okolici Budimpešte. Prvotno nedolžne študentske demonstracije so se s tem prelevile v nacionalni upor proti ruski invaziji.

Sta policija in vojska sodelovali v protiruskem uporu?

Niti ne, bili pa sta razklani. Del vojakov in policistov se ni hotel boriti zoper rojake, niso se pa hoteli boriti niti zoper sovjetske tanke, ker so bili ti močnejša sila. Hoteli so ostati nevtralni. Sovjeti so mislili, da bodo opravili tako, kot so v vzhodnem Berlinu leta 1953, da bodo prišli z nekaj tanki in bo med ljudstvom zavladal strah. Njihovi vojaki niso bili pripravljeni na ljudi, verjeli so, da gredo v boj proti protirevolucionarjem, toda v Budimpešti so se protestniki začeli pogovarjati z ruskimi vojaki, takrat so seveda znali rusko, in jim dopovedovati, da niso fašisti, ampak delavci iz tovarn, kazali so jim celo svoje partijske knjižice. Zdaj si predstavljajte zmedo v ruskih vrstah, ko so namesto fašistov našli komunistične brate! Veliko ruskih vojakov je celo prestopilo na stran meščanov.

Med spopadi in ljudskim uporom je madžarska partija hotela pomiriti množice in že naslednji dan je za premiera spet imenovala priljubljenega Imreja Nagya. Ta je hotel mir in najti politično rešitev, zato je sprejel številne zahteve demonstrantov. Spustil je politične zapornike, med njimi kardinala Mindszentya, napovedal nove gospodarske reforme, sestavil novo vlado. Nasprotoval mu je stalinistični del partije, ki je hotel obdržati oblast ob pomoči ruske armade; načrtovali so celo zračne in topniške napade na Budimpešto. Imre Nagy je iskal kompromisno rešitev, s katero bi ustavil sovjetsko silo in pomiril demonstrante.

Kdo je bil kardinal Mindszenty?

Po vojni je bilo kar nekaj procesov zoper katoliško cerkev, na dosmrtni zapor je bil kot narodni izdajalec obsojen kardinal Mindszenty, ki je bil obtožen sodelovanja s tujimi silami, ker je imel stike s papežem. In ker je imel pri sebi dolarje, ki jih je dobil iz Vatikana, kar je bilo prav tako kaznivo. Kardinal Mindszenty je bil pogumen antifašist, ki je nasprotoval nacizmu, bil je po naravi seveda nedemokratičen, toda ni mu bilo mogoče upravičeno očitati nič od naštetega. Drugi mož katoliške cerkve, nadškof Jozef Groess, je bil obsojen na 15 let zapora. Nagy je dal oba izpustiti.

Kakšna vojaška sila so bili tanki, ki so prihrumeli v Budimpešto?

Oktobra jih je bilo kakih 400, vendar niso uporabili polne sile, streljali so samo s strojnicami. Tanki niso napadali protestnikov, ampak so samo zavarovali pomembne stavbe, kot so bili ministrstvo za obrambo, vladna palača, sovjetsko veleposlaništvo, sovjetska vojaška bolnišnica, mostovi in tovarne. Zanimivo je, da so varovali tovarne, ker so mislili, da bodo demonstranti prišli uničevat stroje.

Nagyu je uspelo pomiriti demonstrante in doseči umik sovjetskih tankov iz Budimpešte. A revolucija se je razširila tudi na podeželje, kjer so prevzemali oblast revolucionarni komiteji, ki se jim je pridružila celo madžarska vojska. Sovjetski vojaški poveljniki so ocenili novonastali položaj, presodili so, da so stari tanki T-34 neuporabni in ranljivi, da potrebujejo sodobne tanke T-54, da je morala tankistov slaba, da so brez pehote neučinkoviti, in so se zato umaknili, da bi v nekaj dneh pripravili nov napad. S tem pa je dobil Imre Nagy čas, da poišče politično rešitev. Ustanovil je večstrankarsko vlado in dopustil večjo svobodo tiska, ki pa naj bi ostal pod nadzorom komunistov. Hruščovov odgovor je bil, da je to zadnji korak na desno, ki ga Moskva še sprejme. Pri naslednjem bo vojaško posredovala. Nagy je poskušal: dosegel je premirje z revolucionarji, razpustil je tajno policijo, razglasil, da ni šlo za kontrarevolucijo, ampak za demokratično gibanje za spremembe, toda za madžarsko ljudstvo to ni bilo več dovolj: hotelo je politično svobodo in suverenost, umik sovjetske vojske ne samo iz Budimpešte, ampak iz vse države, hotelo je svobodne volitve v večstrankarskem sistemu in izstop iz Varšavske zveze ter razglasitev nevtralnosti. Nagy se je moral odločiti. Ali naj se odzove s silo, zatre revolucijo in izpelje kozmetične reforme po Hruščovovem navodilu ali naj posluša želje ljudstva? Poskušal je z diplomatsko spretnostjo ustreči ljudstvu in ustaviti sovjetski napad. To je bilo epohalno dejanje za človeka, ki je bil star več kot 60 let, ki je 40 let preživel v komunistični partiji in je bil komunist od nog do glave. Doživel je preobrazbo od komunista, ki je mislil, da je komunistična partija najmodrejša, da neumno ljudstvo nima kaj odločati, do demokrata, ki je bil sposoben poslušati druge, ki je znal sprejeti mnenja drugih, ki je poslušal glas ljudstva. Poskušal je in po nekaj dneh se je zdelo, da mu je uspelo v deželo vrniti mir in da je Hruščov priznal uvedbo večstrankarskega sistema na Madžarskem. V prezidiju sovjetske partije je Hruščov govoril o dveh možnostih: da sestavi novo vlado in s silo zatre revolucijo ali da pusti Nagyu njegov projekt, da bi videli, kaj lahko z njim doseže. Izrekel je zgodovinski stavek: prav zdaj so izraelske čete v Egiptu začele kriminalno akcijo, pustimo Izraelcem, naj bodo militantni, mi pa zgled miroljubnosti. Po Stalinu, podobi surovega voditelja, je Hruščov nameraval utelesiti lik humanega komunističnega vodje.

Zakaj se je čez teden Hruščov premislil?

Tega ne vemo natančno. Prvi odgovor bi bil, da je bil Hruščov zelo feminilen in je rad iz dneva v dan spreminjal mnenje. Drugi izvira iz sueške krize in spora med zahodnimi velesilami, ki so bile zaposlene z bližnjevzhodnim vprašanjem, iz česar je sklepal, da ima proste roke na Madžarskem. Hkrati je razmišljal, da če bodo zahodne sile zasedle Egipt, Sovjeti pa ne bodo pokorili Madžarske, bodo mislile, da so postali zelo šibki. Četrti razlog je bil Tito, ki je podpiral madžarsko revolucijo do 30. oktobra, dokler ni Nagy vpeljal večstrankarskega sistema. Večstrankarski sistem v komunistični državi je bil nesprejemljiv za oba, za Tita in za Hruščova. Pri tem se je Tito bal madžarskega nacionalizma: kaj če bi še madžarska manjšina v Jugoslaviji zahtevala večstrankarski sistem? Kaj če bi madžarskemu zgledu neodvisnosti od Moskve sledile slovenske in hrvaške nacionalne zahteve po neodvisnosti od Beograda?

Ko se je Hruščov na Brionih s Titom dogovoril o vojaškem posredovanju, koga je imenoval za vojaškega poveljnika?

Samega maršala Žukova, zmagovalca druge svetovne vojne. Madžarski obrambni minister ni verjel, da se bodo sovjetske čete borile zoper madžarske komunistične tovariše. Toda Sovjeti so udarili z letalstvom, s tanki in topništvom. Napad je bil brutalen: na strele iz pušk so srdito odgovarjali s topništvom. Drugega novembra so sovjetske sile strahovito napadle industrijsko mesto Stalingrad, "Stalinvaroš", kjer so se delavci uprli sovjetski invaziji. V mestu Miškolc so študenti ustrelili sovjetskega vojaka, na kar so Sovjeti odgovorili s triurnim streljanjem v zgradbo univerze, iz katere ves ta čas ni prišel niti en strel! Uničili so vse. Sovjeti so v napadu na Madžarsko uporabili več kot 3000 tankov.

Kaj se je zgodilo s simboloma protisovjetskega upora, kot sta bila premier Nagy in kardinal Mindszenty?

Kardinal je poiskal azil v ameriškem veleposlaništvu, kjer je živel do leta 1971. Petnajst let je živel v veleposlaništvu, potem so ga s službenim avtom prepeljali v Avstrijo, sklicujoč se na to, da je veleposlanikov avto eksteritorialno ozemlje.

Zakaj ni šel na ameriško veleposlaništvo tudi Imre Nagy?

Nagy je bil komunist in ni maral ZDA. Zakaj se je odločil za jugoslovansko? Takrat se je na Madžarskem verjelo, da je Jugoslavija svobodna dežela komunizma, ki se je osvobodila sovjetske nadvlade, in je bila za Madžarsko zgled. Drugi usodni razlog je bil povezan s poganjanji med delegacijo njegovega obrambnega ministra in vojaškega poveljnika s sovjetskimi generali, ki so potekala v majhni vasici blizu Budimpešte, na katerih pa so Sovjeti nenadoma aretirali vse madžarske pogajalce. Imre Nagy je sredi noči odšel spat, misleč, da so stvari pod nadzorom, ko pa so ga ob svitu zbudili s šokantno vestjo o aretaciji in približevanju sovjetskih tankov, ni bil sposoben hladno razmišljati.

Zakaj so Jugoslovani izročili azilanta Nagya Sovjetom?

Novi partijski vodja Janos Kadar je Titu obljubil, da če Nagy odide iz veleposlaništva, ne bo ne zaprt, ne obtožen, ne obsojen. A ljudje v veleposlaništvu so vedeli, da je to farsa. To je bil položaj, ki so ga morali rešiti. Nagy je postal skupna grožnja za vse: za Kadarja, za Sovjete in za Tita. Toda Jugoslovani ga niso hoteli kar vreči iz veleposlaništva in s tem dogovorom so ohranili čist obraz.

Ko so Nagya aretirali, zakaj ga niso obdržali na Madžarskem, zakaj je bil poslan v Romunijo?

Ko je Kadar prevzel oblast, ga na Madžarskem ni podpiral tako rekoč nihče razen sovjetske vojske; administracija, sodniki, ministri in vojska so še vedno stali za Nagyem. Celo pazniki v zaporih, tako da se je moral Kadar odločiti, da Nagya in še 42 drugih političnih zapornikov odpelje v zapore v Romunijo. Prispodoba takratnih razmer je primer desetletnega dečka, ki so ga dobili, ko je po ulicah trosil letake, na katerih je pisalo, da je Kadar izdajalec. Obtožen je bil na sodnem procesu in obsojen na leto in pol v zaporu za mladoletnike.

Kadar je šele čez kako leto dobil toliko oblasti, da je lahko dal pripeljati Nagya nazaj iz Romunije in ga postavil pred sodišče, a sodili so mu v tajnosti. Obtožen je bil, da je sodeloval s tujimi silami. Veste s katerimi? - Z Združenimi narodi! Mislite, da bi s tako smešnimi obtožbami lahko uprizorili javno sojenje? Med tem sojenjem sodniki in odvetniki niso smeli zapustiti sodne palače vse do konca procesa. Nihče zunaj ni smel izvedeti, da sojenje poteka. Govoril sem z enim izmed sodnikov, ki so sodili na tistem sodišču, a sploh ni vedel, da sodijo Nagyu v sosednji sobi. V času sojenja se je vmešal tudi sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil takrat ravno na sestanku velesil. Predlagal je, da Nagya obsodijo na majhno kazen, nekaj let zapora, ki bi bila sicer za starega človeka, kot je bil Nagy, že dovolj huda, ali da preložijo sojenje. Toda Kadar se je odločil za trdo varianto, hotel je Nagya mrtvega.

Kje so ga pokopali?

Na smrt je bil obsojen leta 1958, njegovo truplo so v tajnosti vrgli v jamo na dvorišču zapora in ga tam zakopali. Šele na začetku šestdesetih let so ga prenesli in pokopali na pokopališču, ki je bilo nasproti zaporov, v kotu, kjer so pokopavali zapornike, ljudi brez sorodnikov. Ta kot je potem postal spominski kraj revolucije 1956, kjer so se zbirale množice.

Kakšen odnos sta imela Tito in Nagy pred revolucijo?

Zanju je veljala logika: sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj. Sekretar madžarske komunistične partije Matyas Rakosi je bil Titov izdajalec v štiridesetih letih in tudi glavni Nagyev nasprotnik. Imre Nagy je hotel zgraditi nekaj podobnega, kot je bilo v Jugoslaviji: komunistično državo, kjer ima država nadzor nad težko industrijo, zasebne kmete, ki niso del kolhozov, in politiko, razmeroma neodvisno od Moskve.

Kakšna kazen je doletela Madžare po porazu?

Na sodnih procesih so na smrt obsodili več kot 230 ljudi, pobili so ministre, ki so bili zajeti med pogajanji, kar je bil mednarodni škandal, obesili so celo mentalno zaostalega človeka, ki sploh ni vedel, kaj se dogaja, ustrelili so dečka, ki ni bil polnoleten. Trideset tisoč so jih poslali v taborišča, več kot 20 tisoč pa so jih zaprli. Ljudje so množično emigrirali, slavni nogometaš Puskas, celotna vaterpolo reprezentanca. Zapori so bili polni pisateljev, igralcev, učenjakov. Imam prijatelja, ki je bil rudar in je bil obsojen na smrt, a so ga pomilostili. Pravil mi je, da je bila zanj čast in privilegij biti v zaporu, kjer je poslušal razlage najslavnejšega profesorja psihologije, o zgodovini jim je pripovedoval član akademije znanosti, angleško ga je učil pisatelj Arpad Goencz, ki je čez desetletja postal predsednik države, poslušal je razprave o literaturi med pisatelji in gledališkimi igralci. Leta v zaporu še vedno šteje za najzanimivejši del svojega življenja.