6. 4. 2007 | Mladina 13 | Družba
Parada pod Poncami
Planica ohranila svoje izročilo
Irokeze
© Matjaž Tančič
Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši. Zagrmela je prva frajtonerica in zdelo se je primerno za trenutek postati in si ogledati razdražene najstnike, ki so poplesavali med petjem zimzelenih obrekrajnerskih uspešnic. Pravilo, da je na družabnih prireditvah razkazovanje harmonik večinoma v domeni osivele generacije, v Planici ne drži. Rdečih, zelenih, modrih, rjavih mehov v rokah ponosnih najstnikov je pod Poncami na pretek. Kot bi se med sabo šopirili, kdo ga lepše raztegne in znova napihne. Kdo ima na njem lepši vzorec. In seveda okoli katerega poskakujejo bolj brhke dekline. Zadeva, podobna razkazovanju vaških mopedov. Globlje v množici so zadeve postale bolj radikalne. Telesa, ob katerih se je bilo treba prerivati, niso bila kaj prida stabilna. Pogledi, ki so sekali pot v gužvi, niso imeli ravnotežja. Počasi se je izrisal vonj Planice, ki najbolj spominja na kislo aromo postanega in politega vina, ki ga več dni niste očistili s svoje najljubše srajce. Po pisanih frajtonericah so pozornost zbudile še pisane mešanice pijač, ki so jih v prozornih plastenkah prinesli iz vse Slovenije. Mešanice so sestavljali vsi možni odtenki rumene in rdeče. Kljub temu da estetski moment ni klical k preizkušnji, so se špricerji, bambusi, mišmaši in ostali zvarki zaletavo spuščali v planiška grla. "Iz Kočevja smo štartali ob 4.30. Ko smo prišli sem ob sedmih zjutraj, je bilo tu že polno ljudi," sta razlagala eden na drugega naslonjena 18-letnika. Prišla sta z organiziranim prevozom in prvo pivo spila včeraj ob petih popoldne, sta ponosno opisovala svojo planiško izkušnjo. "Nismo šli spat, včeraj smo šli žurat in prišli sem direktno." Ker je do začetka prve serije manjkalo le še nekaj minut, se odpravimo do šanka preverit, kako Planica spoštuje Kebrov zakon. Nekaj debelih minut pred zakonsko določeno mejo za prodajo žganih pijač se je za šankom trlo štamprlov jegermajstra in viljamovke. Pri natakarici smo naročili odišavljeno vodo, ki je stala ravno toliko kot pločevinka piva. Ugodno. Pivo seveda. Še bolj ugodno se je dalo dobiti vino, ki je na ceniku zasedlo prvo mesto. In vino se ni prodajalo le po deci, seveda so gostinci ponudili diskontne popuste in ponujali cele litre belega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
