15. 8. 2007 | Mladina 32 | Družba
Med Ambrusom in Cankarjevim Domom
Zakaj Slovenci Ciganov, kot kažejo ankete, ne maramo za sosede, na romskih koncertih pa so dvorane nabito polne
Langa in Saška Lendero
© Marko Pigac
Veliko vprašanje je, ali so romski glasbeniki prvi igrali čardaš ali so Romi čardaš prevzeli in ga začeli igrati po svoje. Na Madžarskem se še danes krešejo mnenja o tem, kaj je pravi čardaš. Sicer pa do 60. let na vprašanje, kaj je romska glasba, ne bi mogli odgovoriti. Romska glasba je bila glasba, ki so jo lahko igrali Romi, lahko pa tudi ne. V Jugoslaviji so predvsem etnologi v Srbiji ugotavljali, da Romi igrajo glasbo svojega okolja. Igrajo zato, da se uspešno prodajo in se pri tem zabavajo. Kakšno glasbo pa igrajo zase? Nekaj starogradskih, nekaj popularnih, nekaj tradicionalnih ..., brez kakšnih posebnih kronskih lokalnih ciganskih značilnosti. Kasneje, v 70. letih, ko so se Romi „narodnostno“ formirali kot Romi in ne kot ciganske skupnosti, so se začeli tudi glede glasbe, ne le jezika in zgodovine, standardizirati. Takoj ko so izbrali standardni romski jezik, so izbrali še nekaj standardnih romskih komadov, in temu danes rečemo romska glasba. To so odgovori dr. Rajka Muršiča na vprašanja o tem, kaj je romska glasba. Odgovori na vprašanja, zakaj Slovenci Ciganov v anketah ne maramo za sosede in zakaj doživljamo eksplozije sovraštva do njih, hkrati pa so dvorane na romskih koncertih nabito polne in veselice hudo prešerne, pa se skrivajo v nadaljnjem zapisu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
