4. 6. 2001 | Mladina 22 | Kultura
Ruska Agatha Christie
Kako v Rusiji napisati 23 detektivskih uspešnic, jih prevesti v 20 jezikov in po njih posneti več filmov?
O kakšnem poklicu bi razmišljali vi, če bi bil vaš dedek policist - terenski detektiv, vaš oče policist - terenski strokovnjak za kraje v zaprtih prostorih, vaša mama pa pravnica? Marina Aleksejeva, rojena v družini s poklicno tradicijo borcev proti kriminalu, je pri svojih petnajstih razmišljala o karieri filmskega kritika. Družinska tradicija je bila močnejša - po končani pravni fakulteti z diplomo strokovnjaka za kazenske postopke je bila imenovana za poročnika policije: "Na takratnem moskovskem policijskem inštitutu sem začela delati kot laborantka. Glede na izobrazbo bi morala dobiti boljše delovno mesto, a kot ženska nisem imela prednosti pred moškimi. Tudi opazil me ni nihče, dokler nisem pristopila k projektu, ki se je marsikomu zdel zelo zanimiv, a se nobeden ni hotel z njim ukvarjati." Šlo je za raziskovanje osebnosti ljudi, obsojenih na zaporno kazen v zvezi z nasilnim dejanjem. Rezultati raziskav naj bi bili uporabljeni za preprečevanje ponovne kršitve zakona pri teh istih osebah. "Potovala sem od enega do drugega zapora in testirala zapornike," se spominja Marina praktičnega dela svoje disertacije. "Tem ljudem je pogosto zmanjkovalo potrpežljivosti. Mnogokrat je kdo na sredini izpolnjevanja obrazca odvrgel svinčnik in se zadrl, da ne bo več pisal, ker je utrujen in ga boli glava." Nekaj let pozneje zaporniki množično naslavljajo pisma Marini kot pisateljici: "Moje knjige so cenovno dosegljive tudi zaporniškim knjižnicam. Jezik in vsebina pa nista zahtevni. Poleg tega v nobenem romanu ne opisujem kriminalca kot nečloveško bitje - to je osebnost s svojimi težavi in življenjskimi radostmi."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
