Globoko grlo Linde Lovelace
Pred tridesetimi leti se je na velikem platnu prvič javno zavrtel pornografski film. Od takrat dalje nič več ni bilo tako kot prej.
Potem sem ga naposled le videl. Po neštetih polemikah, ki so se še desetletje po premieri kresale v tujih medijih, medtem ko so naši vsejugoslovanski mediji v socialističnem duhu privoščljivo povzemali le tiste, ki so sesuvale njegov mit. In po neštetih hvalnicah frajerskih vrstnikov, ki so jim starši plačevali izpopolnjevanje znanja tujih jezikov v državah dekadentnega zahoda. Ne, nisem ga videl v tujini, ker se v tistih mestih, ki sem jih obiskal pred domovinskim davkom v obliki nošenja uniforme JLA, pač ni vrtel. Nisem ga videl doma, ker je na tehtnici med cinefilsko radovednostjo in stotisoči lir, kolikor je bilo čez mejo potrebno odšteti za dva koluta s filmom, s težo argumentov prevagal ekonomski razlog. Za povrh je bil na voljo samo na 16-milimetrskem filmskem traku, vsi prijatelji in znanci, vključno z mano, pa smo imeli v posesti samo 8-milimetrske projektorje. In nisem ga videl v kinu. Ko je ob polnoletnosti legalizirane pornografije - kot je zapisal Peter Lovšin ob objavi svoje diplomske naloge v podlistku Dela - leta 1987 pornografija pljusknila tudi na vzhodno stran železne zavese in prevzela Slovence, tega dogodka žal ni obeležila projekcija filma Deep Throat oziroma Globoko grlo. Ne, v Slogi se je zasukal za svetovno trdoerotično zgodovino dokaj neznaten ameriški pornič z naslovom In Love oziroma Strasti, ki je v temo najzloglasnejše kinodvorane v mestu med sladostrastne vzdihe kljub temu privabil več kot 110.000 gledalcev iz najrazličnejših družbenih sfer in izobrazbenih struktur.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
