3. 10. 2003 | Mladina 39 | Kultura
V plenicah
Slovenski celovečerci so dolg korak nazaj
Otvoritev festivala v Celju: Sašo Jovanovič, direktor filmskega sklada, in Vlado Škafar
© Miha Fras
V Celju je bila na voljo truma novih - in tudi ne čisto novih - slovenskih celovečercev, toda v tekmovalni program so jih uvrstili le sedem, tudi Potopljeni zaklad. Prav ste slišali: Potopljeni zaklad! Vem, kaj ste si rekli: če je bil Potopljeni zaklad v tekmovalnem programu, kako potem izgledajo šele celovečerci, ki so bili zunaj tekmovalnega programa. Iskreno rečeno, izgledajo kot nič od tega, kar si predstavljate pod izrazom film. Kdor misli, da je Potopljeni zaklad slab, ni videl teh filmov. Res je, da gre za mikrobudžetne, amaterske, zanesenjaške, "neodvisne", prijateljsko-družinske samizdate, toda v samoponiževanju gredo predaleč, okej, tako daleč, da imaš občutek, da se pogovarjaš z mrtvimi - lahko bi jih poslali na turnejo po Iraku, pa jih ne bi nihče ugrabil. Le zakaj? Te filme lahko prebavijo le tisti, ki v njih igrajo. No, izraz igrajo je kakopak pretiravanje: "igralci" v teh filmih v glavnem ubirajo naravni slog igre, just be natural, hočem reči, so to, kar so - kar pa žal ni ravno dosti. Nekateri se malce bolj napenjajo in zvijajo, saj veste, v slogu Metode, kar je še huje - izgledajo tako zariplo, kot da so ravnokar videli včerajšnje posnetke. Kako so to torturo vzdržali, ni jasno. Vzemite Deseto zapoved : ta gorenjski krimič je tako anemičen, da bi ga lahko člani "gorenjske naveze" tožili - in tožbo dobili. Film Kdo se boji Jerryja Springerja, v katerem dva parčka mislita, da nastopata v rimejku filma Kdo se boji Virginie Woolf, lahko svoj nastanek pripiše le ekshibicionizmu tistih, ki so ga posneli - v showu Jerryja Springerja bi se počutili kot doma, pa četudi so videti tako obupano, da bi se zadovoljili že z Zmenkarijami. Pravo čudo slovenske prirode pa je film 24 poljubov. Režirala ga je namreč gospa, ki se ima za "prvo slovensko žensko režiserko celovečernega igranega filma" in ki trdi, da je njen najnovejši nebodigatreba "prvi slovenski celovečerni film v Dogmi 95": če gospa že nima nobenega samospoštovanja, bi lahko pokazala vsaj malce spoštovanja do Dogme 95. Če bi njen film ubijal, bi bila mrtva. Je pa res, da bi zanjo ubijal Jerry Springer.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
