9. 10. 2003 | Mladina 40 | Kultura
Mož, ki je hotel biti kralj
Umrl je Elian Kazan, genij in izdajalec
Gotovo se še spomnite ledenega sprejema, na katerega je naletel 89-letni režiser Elia Kazan, ko sta mu Martin Scorsese in Robert De Niro 21. marca 1999 izročila častnega Oskarja za življenjsko delo - gotovo se še spomnite, kako je publika v paviljonu Dorothy Chandler le sedela, zadržano in brez iskre v očeh, skoraj nemo, paralizirano, napol apatično, kako vsi tisti zvezdniki niso vedeli, kaj naj storijo, kako so nekateri že pred Kazanovim prihodom odšli ven in kako nekateri zaradi njega sploh niso prišli. Nobenih ovacij - podelitev častnega Oskarja je bila polom, nekaj mučnega, prisiljenega, nesrečnega, žalostnega, tragičnega. In gotovo se še spomnite, kako zlomljeno in skrušeno je Kazan gledal ta odpor, hlad in prezir, kako nemočno je begal po dvorani in kako prestrašeno je iskal Martyja in Bobbyja, ki pa sta se kar skrivala, kot da jima je nerodno in neprijetno. Stala sta sicer pod žarometi, s svojim junakom, toda tudi sama nista vedela, kaj naj mu rečeta. Če sploh kaj. Kot da bi mu kaj morala reči. Kot da je bilo tu sploh kaj reči. Lahko bi mu rekla le: "Stari, imel si vse, a si potem vse zajebal!" Vsi so vedeli, da tam stoji njihov junak, ki pa je vse skupaj zajebal. In živo so si predstavljali, kako lepo bi bilo tisti večer, če ne bi zajebal. Kot filmar je uspel - kot človek je zajebal. In ta večer Oskarja za življenjsko delo niso dali filmu, ampak človeku, živemu človeku. Na oder ni stopil film, ampak človek, ki se mu niso hoteli pokloniti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
