14. 11. 2003 | Mladina 45 | Kultura
Genocid v času filma
Kdo se pa danes še spomni eksterminacije Armencev?
Genocid Turkov nad Armenci v mestu Van
Sodobni filmi - tudi festivalski, arty - skušajo biti politično korektni, zato se v notranje zadeve drugih držav ne mešajo, če seveda odštejete Ararat, ki ga bo zavrtel letošnji LIFF in ki se je definitivno vmešal v notranje zadeve druge države. Specifično, vmešal se je v najbolj mučno, najbolj potlačeno, najbolj zanikovano in obenem najbolj eksplozivno "notranjo" zadevo Turčije - v genocid nad Armenci, ki se je odvrtel leta 1915, med I. svetovno vojno. In Turčija absolutno noče, da se ji kdo vmešava v to "notranjo" zadevo, še najmanj film. Že leta 1933, ko je Hollywood najavil ekranizacijo Werflovega romana Štirideset dni v Musah Daghu, ki popisuje turško čiščenje armenske vasice v vzhodni Anatoliji, je turška vlada ponorela in Ameriki zagrozila z represalijami - Hollywood je snemanje opustil. Za vsak primer. Tudi Atom Egoyan, avtor Ararata, ugledni kanadski režiser, oskarjevski nominiranec, pri nas znan po mnogih filmih, recimo po Exotici in Sladkem poslej, je imel hude probleme že med snemanjem: grozilni klici so si kar podajali slušalko, Turčija pa mu je uradno napovedala vojno, ko so njegov film uvrstili v Cannes. Turška vlada ni vložila le protesta, ampak je skušala festivalsko prikazovanje Ararata preprečiti, ker da je protiturški - laž, konstrukt, fabrikacija, zavajanje! Še več, neki turški minister je sporočil: "Turčija bo ukrepala proti temu filmu. To je sramotna produkcija."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?