13. 11. 2005 | Mladina 45 | Kultura
Bitke na nebu
Začenja se 16. liffe - ljubljanski mednarodni filmski festival
Manderlay
Če se filmski junak vrača domov, potem se vrača zato, ker mu je umrl oče. Ali pa mama. V Deželi obilja, ki jo je posnel Wim Wenders, umre mama, domov pa se za spremembo ne vrača junak, ampak junakinja, Lana (Michelle Williams), ki je dolga leta preživela v v multikulturni tujini, predvsem v Izraelu - kot misijonarka. To zveni rahlo prisiljeno, toda hej - film nam mora dati nekako vedeti, da nam hoče povedati nekaj pomembnega, multikulturnega. Lana se ne vrne v Pariz (Teksas), ampak v Los Angeles (Kalifornija), ker pa pri Wendersu vedno nekdo nekoga išče, tudi Lana išče svojega strica Paula (John Diehl), vietnamskega veterana, ki še vedno trpi za posledicami bojnih strupov... ee, biokemičnega orožja, s katerimi so Američani v Vietnamu - magari nehote, ponesreči - zasuli svoje vojake. Z eno besedo, strica Paula še vedno muči vietnamski sindrom. In saj veste, kaj pravijo za odvetnike: enkrat odvetnik, vedno odvetnik! Podobno je s kolateralno škodo: enkrat kolateralna škoda, vedno kolateralna škoda! Kolateralna škoda ne more iz svoje kože. Stric Paul je bil v Vietnamu kolateralna škoda ameriške zunanje politike - in zdaj je kolateralna škoda ameriške zunanje politike tudi doma, v Ameriki. Stric Paul se je namreč fanatično, panično, histerično vključil v Bushevo “vojno proti terorju” - svoj kombi je prelevil v low-tech bojno vozilo, s katerim patruljira po Los Angelesu in išče sumljive osebe, potencialne teroriste, celice al-Kajde. “Vojno proti terorju” je sprejel kot svojo odrešenico. Nič čudnega ali pa neobičajnega se mu ne izmakne. Bushu skuša pomagati, zato je stalno na sledi nečesa velikega. Ko mu zazvoni telefon, zadoni ameriška himna. In ko s svojim kombijem vandra po Los Angelesu, ne vidi prometnih znakov - le “znake” za naslednji teroristični napad. Stric Paul je varuh domovine, lunatični katastrofist, paranoidni heroj domovinske varnosti, ki pa fakte povezuje tako slabo kot ameriške varnostno-obveščevalne službe pred 11. septembrom, tako da se potem nanj zvrne vse, kar se lahko zvrne. Oh, in če mu fakte že ravno uspe povezati, potem se izkaže, da so tako trhli, kot so bili trhli ameriški “argumenti” za napad na Irak. Stric Paul hoče svet popraviti in rešiti, toda pri tem gre po poti Busha - svetu gre po njegovi “intervenciji” le še na slabše. Lana, pojem krščanske sočutnosti, ki se iz bližnjevzhodne bojne cone - z Zahodnega brega - preseli v losangeleško bojno cono, je nasprotje strica Paula: brezdomnim, revnim, brezposelnim, depresivnim in deklasiranim - skratka, ameriškemu Tretjemu svetu - skuša sočutno pomagati, svet okoli sebe pa razumeti. Brez jeze. Brez šovinistične arogance. Brez vojne. A po drugi strani, Paul in Lana sta več kot le v sorodu, bolje rečeno - Paul in Lana sta ista oseba, alegorija dvoedine Amerike, ameriške shizofrenije... ee, Busha, ki po eni strani oznanja “sočutnost”, po drugi strani pa s svojo “vojno proti terorju” podžiga paranojo in histerijo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
