18. 10. 2007 | Mladina 41 | Kultura
Ne joči, Vasko
10. Festival slovenskega filma v Portorožu je pokazal, da se slovenskemu filmu trga od ljubezni, ki živi le še v filmih
Na sončni strani alp Janeza Burgerja: Črncem v Sloveniji ne preostane drugega, kot da postanejo Slovenci.
Nenadoma poči strel. Lovska puška. Lovec. Jasno, tipični slovenski lovec. V slovenskih Alpah je pravkar ustrelil gamsa. Kar ni majhna stvar. Zato od navdušenja krikne: "Ju-ju-ju-hu-hu!!!" Trik je v tem, da je ta tipični slovenski lovec de facto črnec. Tako se začne film Na sončni strani Alp, kontroverzni kratkometražnik, ki ga je posnel Janez Burger, avtor filmov V leru in Ruševine. Dodatni trik je v tem, da ni črnec le lovec, ki ga vidimo na začetku, ampak da so črnci vsi Slovenci, ki nastopijo v tem filmu, prikazanem na 10. Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Vsi ti Afričani - Ibrahim Nohoum, Kany Michel Obenga, Samuel Camara itd. - namreč živijo na tipičnih slovenskih kmetijah, obnašajo se po slovensko, oblečeni so po slovensko, govorijo po slovensko, juhi rečejo župa, po slovensko so sproščeni, po slovensko žagajo veje, ki s sosedovih dreves segajo na njihovo stran, sosedu po slovensko zavidajo nov avto, po slovensko hodijo na Triglav in po slovensko žgejo Avsenikov štikel Slovenija, od kod lepote tvoje. In to počnejo smrtno resno. Brez distance. Črncem v Sloveniji ne preostane drugega, kot da postanejo Slovenci. Smrtno resno. Brez distance. Ali bolje rečeno, tujcem v Sloveniji ne preostane drugega, kot da se asimilirajo. Film, ki traja le 15 minut, je popolna metafora Slovenije, ki se je prelevila v mašino za asimiliranje. Kar je seveda paradoksalno: dežela, ki se je skozi stoletja otepala asimilacije, skuša zdaj asimilirati druge. In metaforo lahko mirno raztegnete: Slovenija skuša zdaj, pod to oblastjo še toliko bolj, asimilirati tudi Slovence. Oh, ali pa jih skuša "sprostiti" in prevzgojiti - ista reč. Vsi morajo biti enaki. Vsi morajo misliti enako. Vsi morajo čutiti enako. Vsi se morajo oblačiti enako. Vsi morajo peti enako. Vsi se morajo prilagoditi. Črnci v filmu Na sončni strani Alp niso videti tako, kot da so Slovenci postali iz veselja, ampak tako, kot da so bili v to prisiljeni. Kajti v tem svojem "slovenstvu" pretiravajo: videti so kot Slovenci s tekočega traku. Kot večji Slovenci od Slovencev. Kot idealni Slovenci. Kot člani iste stranke. Stranke na oblasti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
