19. 3. 2001 | Mladina 11 | Kultura | Film
Razsodnost in rahločutnost po Kitajsko
Kako je tajvanski film Prežeči tiger, skriti zmaj obnorel svet in utrdil pozitivno plat globalizacije
Američani so se bali atomske bombe. In še vedno se je bojijo. Bali so se komunistov. In še vedno se jih bojijo. Bali so se špijonov. In še vedno se jih bojijo. In seveda, bali so se Boga. In se ga še vedno bojijo. Točno, Američani živijo v strahu. Toda nič, čisto nič, niti njihov monumentalni strah pred atomsko bombo, komunisti, špijoni in Bogom, se ne more primerjati z njihovom strahom pred tujimi filmi. Ne, nič se ne more primerjati z njihovim strahom pred filmi, ki imajo težke, čudne, alegorične, eksotične in predvsem nezapomnljive naslove. Nič se ne more primerjati z njihovim strahom pred filmi, v katerih ljudje ne govorijo anglo-ameriško. Z eno besedo, nič se ne more primerjati z njihovim strahom pred filmi, ki imajo podnapise. Zelo slaven h'woodski rek se glasi: Če hočeš, da tvoj film propade, potem naj ima čuden naslov in podnapise. In res, tujejezični filmi - filmi s podnapisi - v Ameriki niso imeli šans. Brcali so v prazno. Ves trud je bil zaman. Uspeli so le v nekem relativnem smislu. Specifično, zbrali so le nekaj milijonov dolarjev, včasih 10 ali 20, če so kakopak sneli tudi tujejezičnega Oskarja, kot recimo Cinema paradiso, Mediterraneo, Ženske na robu živčnega zloma ali pa Življenje je lepo, za katerega se je zdelo, da je v Ameriki prekosil samega sebe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
