Kevin Reynolds / Grof Monte Cristo
The Count of Monte Cristo, 2002
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 23. 4. 2002
Bolje rečeno, doživel je že toliko ekranizacij, da je povsem zbledel. Samo pomislite, vsak krimič, vsak triler, vsak akcijski film, v katerem junaka izda najboljši prijatelj, tako da pristane v arestu, kjer ga biča in terorizira psihopatski ravnatelj, in se potem - po dolgih letih mučnega sedenja - vrne po prijateljevo glavo, prijateljevo ženo in zlati zaklad, je le ekranizacija Grofa Monte Crista, v katerem junaka, Edmonda Dantesa (Jim Caviezel), izda najboljši prijatelj, Fernand Mondego (Guy Pearce), tako da pristane v arestu (Isle d'If), kjer ga biča in terorizira psihopatski ravnatelj (Michael Wincott), in se potem - po dolgih letih mučnega sedenja - vrne po prijateljevo glavo, prijateljevo ženo Mercedes (Dagmara Dominiczyk) in zlati zaklad.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 23. 4. 2002
Bolje rečeno, doživel je že toliko ekranizacij, da je povsem zbledel. Samo pomislite, vsak krimič, vsak triler, vsak akcijski film, v katerem junaka izda najboljši prijatelj, tako da pristane v arestu, kjer ga biča in terorizira psihopatski ravnatelj, in se potem - po dolgih letih mučnega sedenja - vrne po prijateljevo glavo, prijateljevo ženo in zlati zaklad, je le ekranizacija Grofa Monte Crista, v katerem junaka, Edmonda Dantesa (Jim Caviezel), izda najboljši prijatelj, Fernand Mondego (Guy Pearce), tako da pristane v arestu (Isle d'If), kjer ga biča in terorizira psihopatski ravnatelj (Michael Wincott), in se potem - po dolgih letih mučnega sedenja - vrne po prijateljevo glavo, prijateljevo ženo Mercedes (Dagmara Dominiczyk) in zlati zaklad.
Filmi so si že zdavnaj prisvojili ta kliše in ga s kilometražo tako nadgradili (recimo Point Blank), da vsako vračanje k originalu izgleda le kot naivni, banalni nesmisel. Še toliko bolj to velja za tole verzijo, ki čuti potrebo, da nasede vsem nesmislom originala, tudi tistemu ultimativnemu - ko se Edmond po mnogih letih v Marseille in hlini, da je grof Monte Cristo, ga nihče ne prepozna, medtem ko on takoj prepozna vse. Kar je čudno: če on tako zlahka prepozna njih, ni razloga, da tudi oni ne bi zlahka prepoznali njega. Oh, ko bi si vsaj nataknil železno masko.
PROTI